Peronospora: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
TadejM (pogovor | prispevki)
m - prestavitev Peronospora na Peronospora vinske trte: članek opisuje peronosporo vinske trte
TadejM (pogovor | prispevki)
preoblikoval v opis bolezni; povzročitelj naj bo obravnavan drugje
Vrstica 1:
'''Peronospora''' je [[bolezen]], ki napada predstavnike družine ''Vitiaceae'' (vinikovke), povzroča pa jo [[gliva]] ''Plasmopara viticola''. V [[Evropa|Evropi]] so bolezen prvič zasledili okoli leta [[1800]], od takrat se je hitro razširila po vseh vinorodnih deželah. Pri nas so jo prvič opazili po letu [[1880]]. [[Tros]]i glive prezimijo v zgornjih plasteh zemlje. Spomladi gliva napada vse zelene dele rastlin, listje, poganjke, vitice, cvetove, pa tudi jagode.
{{pco}}
'''Peronospora''' ([[Latinščina|latinsko]] ''Plasmopara viticola'') je [[gliva]], ki napada predstavnike družine ''Vitiaceae'' (vinikovke ali po domače trte).
 
GlivaPeronospora (njeni [[trosi]] prezimijo v zgornjih plasteh zemlje) napada vse zelene dele rastlin, listje, poganjke, vitice, cvetove, pa tudi jagode. Jeje poleg [[oidij]]a ena najbolj pogostihnajpogostejših bolezni [[vinska trta|vinske trte]] (''Vitis vinifera''). [[Bolezen]] se v začetni fazi pokaže kot oljni madež na listih, ki ob povišani [[zračna vlaga|zračni vlagi]] preide v drugo fazo, ki se kaže kot plesniva prevleka na spodnji strani listov. To povzroči odmiranje in odpadanje listja in je glavni vir širjenja bolezni na ostale dele trte.
V [[Evropa|Evropi]] so bolezen prvič zasledili okoli leta [[1800]], od takrat se je hitro razširila po vseh vinorodnih deželah. Pri nas so jo prvič opazili po letu [[1880]].
 
Pri pojavu »zgodnje peronospore« postanejo rastni vršički zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko nato pa porjavijo in se posušijo. Podobni [[simptom]]iznaki se pojavijo na poganjkih, viticah in listnih pecljih. Gliva napada grozdje do pojava oprha, ki zapre pore v povrhnjici jagod, s čimer prepreči dostop glive v notranjost. Še vedno pa s tem grozdje ni dokončno zaščiteno, saj ta oblika bolezni lahko prodre v jagode preko pecljev. Napadene jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Ob močnem napadu se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.
Gliva (njeni [[trosi]] prezimijo v zgornjih plasteh zemlje) napada vse zelene dele rastlin, listje, poganjke, vitice, cvetove, pa tudi jagode. Je poleg [[oidij]]a ena najbolj pogostih bolezni [[vinska trta|vinske trte]]. [[Bolezen]] se v začetni fazi pokaže kot oljni madež na listih, ki ob povišani [[zračna vlaga|zračni vlagi]] preide v drugo fazo, ki se kaže kot plesniva prevleka na spodnji strani listov. To povzroči odmiranje in odpadanje listja in je glavni vir širjenja bolezni na ostale dele trte.
Pri pojavu »zgodnje peronospore« postanejo rastni vršički zaradi napada glive sprva prevlečeni s plesnivo prevleko nato pa porjavijo in se posušijo. Podobni [[simptom]]i se pojavijo na poganjkih, viticah in listnih pecljih. Gliva napada grozdje do pojava oprha, ki zapre pore v povrhnjici jagod, s čimer prepreči dostop glive v notranjost. Še vedno pa s tem grozdje ni dokončno zaščiteno, saj ta oblika bolezni lahko prodre v jagode preko pecljev. Napadene jagode zaradi delovanja glive porjavijo in odpadejo. Ob močnem napadu se lahko posušijo deli grozda ali celo celi grozdi.
 
Pozno v jeseni se lahko glivabolezen zopet pojavipojavim vendar ta, tako imenovana »pozna peronospora«, zaradi nizkih temperatur in s tem manjše možnosti hitrega razvoja bolezni, ni več tako nevarna.
 
Najbolj nevarnaBolezen je bolezennajnevarnejša, kadar napade cvetove vinske trte, ki se po okužbi posušijo in odpadejo. Ob takem napadu lahko vinogradnik izgubi večino pridelka, še preden se razvijejo grozdi.
 
Proti peronospori se uporabljajo sredstva na osnovi [[baker|bakra]] ([[modra galica]]) in razni organski [[fungicidi]].
 
[[Kategorija:GliveRastlinske bolezni]]
 
[[da:Meldug]]