Thomas James Henderson: Razlika med redakcijama

Leta [[1831]] je Henderson postal direktor Britanskega observatorija na [[Rt dobre nade|Rtu dobre nade]] v [[Južna Afrika|Južni Afriki]]. Tu je opazoval od aprila [[1832]] do maja [[1833]]. Tako je imel priložnost opazovati [[alfa Kentavra|α]] [[Kentaver (ozvezdje)|Kentavra]] (Centauri), ki je tretja najsvetlejša [[zvezda]] na nebu, in je tako daleč na južnem delu neba, da iz [[Evropa|Evrope]] nikoli ni vidna. V Evropi so slišali zanjo šele po dobi raziskovanj. Zvezda še vedno nima drugega imena kot uradno astronomsko ime. Zaradi bolezni se je vrnil v [[Združeno kraljestvo]] in začel analizirati svoje opazovalne podatke. Leta [[1838]] je meril in izmeril njeno [[paralaksa|paralakso]], ki je približno 3/4". Istočasno je [[Friedrich Georg Wilhelm von Struve|Friedrich von Struve]] meril paralakso [[Vega|Vege]] (α [[Lira (ozvezdje)|Lire]] (Lyrae)). To je pomenilo, da je oddaljenost α le malo večja kot 4 [[svetlobno leto|svetlobna leta]]. Njen sistem, ki se v [[daljnogled]]u iskaže kot fizično [[trozvezdje|ternarni]], je zato bliže kot 61 [[Labod (ozvezdje)|Laboda]] (Cygni) ([[Friedrich Wilhelm Bessel|Bessel]]ova paralaksa 37/100") ali celo Vege (von Struvejeva paralaksa 13/50") in je nam nabližje zvezdno telo. Najbližja od treh komponet, zelo majhna zvezda s slabo svetilnostjo, odkrita leta [[1915]], je [[Proksima Kentavra|Proksima]] (najbližja) Kentavra. Henderson je svoje račune končal pred Besselom. Svoje rezultate pa je objavil šele leta [[1839]], dve leti za njim. Tako velja Bessel za odkritelja zvezdne paralakse.