Šolsko vojaško letalo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
slika, iw
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
 
Večina današnjih '''šolskih vojaških letal''' je zmožna nositi tudi [[orožje|oborožitev]] in tako lahko sodelujejo v resničnih bojih kot lahki [[jurišnik]]i.
 
== Šolanje ==
 
Šolanje se začne na propelerskem letalu z majnihimi zmogljivostmi. Povprečno šolsko letalo ima tricikelsko podvozje in tandemski način postavitve sedeža. To pomeni, da je zadnji sedež dvignjen za glavo. Pilot se začne šolati na 150KW močnem letalu. Slovenija uporablja za šolanje zline 242l.
 
Sledi kategorija propelerskih dvosedih letal v tandemu in z uvlačljivim podvozjem. Latalo pa ima moč do 300KW. Izjemi sta ruski Su-32 in jak-52, ki po zmogljivostmi prej sodita v vrhunske akrobatske tekme in ne za odpravljanje napak pilotov, ki se privajajo na hitrost in odzivnost.
 
Naslednji razred pa predstavljajo letala z turbinskim pogonom. Te so ponavadi vstavljeni v letala, ki so že delovali kot propelrska letala. Te letala niso več namenjena začetnim pilotom.
 
Naslednja kategorija je že kar precej izpopolnjenih turbopropelerkih letal. Te letala se uporabljajo tudi kot lahki jurišniki. Sem sodi tudi pilatus PC-9, ki pa slovenski vojski služi kot jurišnik. Seveda je letalo prilagojeno svojim nalogam in ga najdemo pod oznako hudournik.
 
Naslednja dva razreda sta rezervirana za reaktivna letala. Prvi razred sestavljajo letala z enim reaktivnim motorjem. Drugo skupino pa letala z dvema reaktivnima motorjema. Te letala se pinavadi ne razlikujejo od pravih letal reaktivnih letal. Ponavadi so bojni izvedenki dodan le še en sedež za inštuktorja. Vendar so pa tudi izjeme. Najsodobnejši model iz skupine reaktivnih šolskih letal pa je letalod od EADS(DASA) mako, ki je namenjen državam, ki uporabljajo Eurofighter typhoon.
 
== Glej tudi ==