Eugène Michel Antoniadi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m odstranitev np
Vrstica 3:
== Življenje in delo ==
 
Antoniadi je postal zelo spoštovan opazovalec [[Mars (planet)|Mars]]a. [[Planet]] je opazoval med [[leto|leti]] [[1900]] in [[1930]]. V [[Marsov kanal|kanale]] na njem ni verjel, vendar je bila njegova [[risba]] izredno natančna. Med Marsovo [[opozicija (astronomija)|opozicijo]] leta [[1909]] je prišel do zaključka, da so kanali [[optična prevara]].
 
Narisal je prve dobre risbe [[Merkur (planet)|Merkur]]ja. Merkur je opazoval v letih med [[1924]] in [[1933]]. Opazoval je tudi [[Venera (planet)|Venero]]. Pri delu je uporabljal 840 [[milimeter|mm]] [[refraktor]] [[Observatorij Meudon|Observatorija v Meudonu]]. Tako kot [[Giovanni Virginio Schiaparelli|Schiaparelli]] je tudi on opazoval Merkur podnevi. Njegova karta je dolgo časa veljala za najboljšo. Šele z zgodovinskim poletom [[vesoljska sonda|vesoljske sonde]] [[Mariner 10]] smo leta [[1974]] dobili natančnejše podatke o Merkurjevi površini. Tudi on je verjel, da se Merkur enkrat [[vrtenje|zavrti]] okoli svoje [[os vrtenja|osi]] v [[sočasno vrtenje|istem]] [[čas|času]] kot obkroži [[Sonce]], vendar so merjenja z [[radar]]jem leta [[1962]] pokazala, da se Merkur zavrti okoli svoje osi v 58,7 [[dan|dneva]] in da zato Sonce obsije vso Merkurjevo površino. Zaradi nenavadnega naključja Merkur vsakič, ko je v najugodnejši legi za opazovanje, kaže [[Zemlja|Zemlji]] isto podobo. To je prevaralo vse prejšnje opazovalce. Zdelo se mu je, da je na Merkurju opazil občasne pojave, meglene lise, ki so včasih kot oblaki zakrile podrobnosti na površini. Opisane pojave težko pojasnimo, saj je jasno, da ima Merkur izredno redko [[atmosfera|atmosfero]], v kateri gotovo ne more biti [[oblak]]ov. Verjetno se je tudi glede tega motil.