Silva Trdina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog |
|||
Vrstica 1:
'''Silva Trdina''', [[Slovenci|slovenska]] [[Literarni zgodovinar|literarna zgodovinarka]], [[Znanstvenik|znanstvenica]], [[Pisatelj|pisateljica]], [[Pedagog|pedagoginja]], [[Prevajalec|prevajalka]], [[Urednik|urednica]], [[Nečak|nečakinja]] [[Janez Trdina|Janeza Trdine]] * [[25.
== Življenjepis ==
Vrstica 6 ⟶ 5:
Silva Trdina je šolo začela obiskovati leta 1912, med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je obiskovala nižjo [[Klasična gimnazija|klasično gimnazijo]]. Leta 1920 se je vpisala na [[učiteljišče]], 1925 je privatno [[Matura|maturirala]] še na [[Realka|realki]], da je lahko še istega leta pričela [[Študent|študij]] [[Slavistika|slavistike]], [[Primerjalna književnost|primerjalne književnosti]], [[Nemščina|nemščine]] in [[talijanščina|italijanščine]] na ljubljanski [[Univerza|univerzi]]. Leta 1927 je študij nadaljevala v [[Praga|Pragi]] do l. 1929. Leta 1930 je diplomirala. Petnajst let je poučevala na realki v Mariboru, vmes je leta 1932 opravila profesorski izpit, leta 1933 je pod mentorskim vodstvom [[Ivan Prijatelj|dr. Ivana Prijatelja]] oddala [[Disertacija|disertacijo]] o [[Josip Murn Aleksandrov|Josipu Murnu Aleksandrovu]], [[Doktorat|doktorski]] naziv so ji podelili leta 1934. Leta 1935 se je vrnila v Ljubljano in začela poučevati na tretji moški gimnaziji, tam je ostala vse do konca [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]].
1939/40 je odšla na študij italijanščine v Rim, ki ga je končala leta 1940 s posebnim zaključnim izpitom. Znanje italijanščine je izpopolnjevala na tečajih za tujce v [[Siena|Sieni]] in [[Italijanska mesta|Perugii]]. S sestro Jožo je večkrat potovala tudi kot [[Romar|romarka]] in kot svetovna [[Popotnik|popotnica]] ([[Italija]], [[Avstrija]], [[Nemčija]], [[Češkoslovaška]], [[Švica]], [[Francija]], [[Jeruzalem]], [[Nazaret]], [[Bližnji vzhod]], severna [[Afrika]]).
Skozi vsa trideseta leta je objavljala vrsto strokovnih poročil in ocen v revije [[Ženski svet]], [[Modra ptica|Modro ptico]], [[Zvon|Ljubljanski zvon]], [[Mentor]], [[Slovenski jezik]].
V letih 1945 -1947 je kot [[Uradnik|uradnica]] službovala v različnih manjših krajih po Sloveniji, med leti 1947-1956 je poučevala na poljanski [[Gimnazija|gimnaziji]], potem na učiteljišču oz. na pedagoški gimnaziji do upokojitve leta 1968. V petdesetih letih je bila tudi [[Lektor|lektorica]] za italijanščino
== Dela ==
Vrstica 65 ⟶ 67:
* Carlo Goldoni: Krčmarica: komedija v treh dejanjih. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1958 (tudi urednica).
==
* Matjaž Kmecl. Jubilantka. Ob sedemdesetletnici Silve Trdinove. JiS, 1975/76.
Vrstica 86 ⟶ 88:
* Jože Zadravec. Cvetje, ki se ne ospe. Družina, 1991.
* P. Abala, Z. Marković in O. Osterman. L'oeuvre littéraire des faemmes yougoslaves. Beograd: Conseil national des femmes yougoslaves, 1936.
== Glej tudi ==
* [[Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]
* [[Seznam slovenskih pisateljev]]
* [[seznam slovenskih prevajalcev]]
* [[seznam slovenskih urednikov]]
== Zunanje povezave ==
* Drago Bajt: Pišem torej sem [http://libellae.blogspot.com/2006/08/drago-bajt-piem-torej-sem.html]
* Jože Lipnik: Umetnostna smer v šolski interpretaciji [http://www.ff.uni-lj.si/publikacije/jis/lat1/039/11c05.HTM]
[[Kategorija:Rojeni leta 1905|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Umrli leta 1991|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Slovenski pisatelji|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Slovenski prevajalci|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Slovenski uredniki|Trdina, Silva]]
[[Kategorija:Predavatelji na Teološki fakulteti v Ljubljani|Trdina, Silva]]
| |||