Pavel Grošelj: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
interwiki: +en |
m slog |
||
Vrstica 1:
'''Pavel Grošelj''', [[Slovenci|slovenski]] [[biolog]] in [[kulturni delavec]], * [[9. februar]] [[1883]], [[Ljubljana]], † [[26. januar]] [[1940]], [[Zagreb]].
Grošelj je leta [[1906]] na [[Univerza na Dunaju|dunajski univerzi]] diplomiral iz [[biologija|biologije]] in leta [[1907]] tudi [[doktorat|doktoriral]]. Od leta [[1908]] je bil [[profesor]] v Ljubljani na Prvi in Drugi moški gimnaziji in na ženskem [[licej]]u. Leta [[1919]] so mu zaupali predavanja iz [[mineralogija|mineralogije]] na začasnih tehniških visokošolskih tečajih, naslednje leto pa so ga imenovali za honorarnega predavatelja in leta [[1923]] za honorarnega docenta splošne biologije na [[Medicinska fakulteta v Ljubljani|MF]] v Ljubljani. Tu je organiziral biološki inštitut in bil do smrti njegov predstojnik. Na MF so ga izvolili za izrednega profesorja leta [[1931]], vendar mesta ni sprejel, ostal je na srednji šoli in
honorarni visokošolski učitelj.
Že v [[gimnazija|gimnaziji]] je pokazal veliko zanimanje za [[naravoslovje]] (v rokopisu so ostala njegova šolska predavanja) in [[pesništvo|pesniški]] dar (zvezek neobjavljenih pesmi). Kot stilist se je uveljavil že v zgodnjih naravoslovnih spisih (''LZ'', 1904-1905, 1910). Prve pesmi je objavil v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' (1902-1904). Napisal je primerjalno književno študijo ''Prešeren in Petrarka'' (1902) in se s predavanjem ''France Prešeren'' (1905) uvrstil med zgodnje [[prešernoslovje|prešernoslovce]]. Z govorjeno in pisano besedo je Grošelj dejavno posegal v boj za slovensko univerzo (v predavanjih že leta [[1901]] kot študent novinec na [[Dunaj]]u), kot član vseučiliške komisije pa je v pripravah tudi neposredno deloval. Smrt mu je preprečila, da bi dokončal že skoraj opravljeno delo o [[živčevje|živčevju]] [[skifomeduze|skifomeduz]], teoretične študije o [[promorfologija|promorfologiji]] [[organizem|organizmov]] in svoje življensko delo ''Splošna biologija''.
Dolga leta (vse od [[1917]]) si je Grošelj prizadeval za slovensko poljudnoznanstveno revijo. Leta [[1933]] je prirodoznanska sekcija Muzejskega društva za Slovenijo začela na njegovo pobudo izdajati časopis ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'' in Grošlja izbrala za urednika. Bil je urednik znanstvenega glasila ''Prirodoslovne razprave'' ([[1931]]-[[1939]]). Njegovi izbrani naravoslovni spisi so izšli v knjigi ''Vesolje-Zemlja-Človek'' ([[1957]]). Pisal je tudi poljudne članke in razprave iz [[astronomija|astronomije]]. V njegov spomin podeljuje [[Prirodoslovno društvo Slovenije]] od leta [[1984]] Grošljeve plakete.▼
▲je prirodoznanska sekcija Muzejskega društva za Slovenijo začela na njegovo pobudo izdajati časopis ''[[Proteus (revija)|Proteus]]'' in Grošlja izbrala za urednika. Bil je urednik znanstvenega glasila ''Prirodoslovne razprave'' ([[1931]]-[[1939]]). Njegovi izbrani naravoslovni spisi so izšli v knjigi ''Vesolje-Zemlja-Človek''
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih biologov]]
[[Kategorija:Rojeni leta 1883|Grošelj, Pavel]]
Vrstica 15:
[[Kategorija:Prešernoslovci|Grošelj, Pavel]]
[[Kategorija:Slovenski biologi|Grošelj, Pavel]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi|Grošelj, Pavel]]
[[Kategorija:Predavatelji na Medicinski fakulteti v Ljubljani|Grošelj, Pavel]]
[[en:Pavel Grošelj]]
| |||