Redakcija: 17:27, 15. november 2006 uredi Thijs!bot (pogovor \| prispevki) Boti 61.605 urejanj m robot Dodajanje: lb:Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:11, 17. november 2006 uredi razveljavi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m + gt Novejše urejanje →
Vrstica 5: == Življenje in delo == Kot mladenič je de Lalande študiral [[pravo]], vendar je stanoval blizu nekega [[observatorij]]a, in to mu je razvnelo duha. Pravo je dokončal, vendar poklica ni opravljal. Ukvarjal se je z merjenjem [[Luna\|Lunine]] [[paralaksa\|paralakse]]. ~~[[leto\|~~Leta]] [[1751]] je šel v [[Berlin]] opazovat Lunino paralakso, medtem ko so na jug z istim namenom poslali [[Nicolas-Louis de Lacaille\|de Lacaillea]]. Bil je [[Alexis Claude Clairaut\|Clairautov]] pomočnik, ki je leta [[1757]] ponovil [[Edmond Halley\|Halleyjeve]] račune in pri tem upošteval tudi vplive drugih [[planet]]ov. Uporabil je matematične metode, ki jih je 8 let prej izpopolnjeval prav z namenom, da bi se lahko spopadel z nekaterimi astronomskimi problemi. Skupaj s Hortense Lepaute sta se 6 mesecev s polnim delovnim časom ukvarjala s Clairautovimi računi. Leta [[1762]] je de Lalande postal profesor astronomije na [[Francoski kolegij\|Francoskem kolegiju]] (Collège de France), leta [[1795]] pa direktor [[Observatorij Pariz\|Observatorija v Parizu]]. Veliko časa se je ukvarjal s sestavljanjem velikega [[zvezdni katalog\|zvezdnega kataloga]] s 47.000 [[zvezda]]mi, pri čemer je izmeril [[lega\|položaje]] nekaj tisoč zvezd. Objavil ga je leta [[1801]] z naslovom ''Histoire celeste française''. Za eno izmed zvezd, zabeleženo kot [[Lalande 21185]], se je nazadnje izkazalo, da je tretja najbližja [[Sonce\|Soncu]] in ena tistih, za katere je v sredini [[20. stoletje\|20. stoletja]] [[Peter van de Kamp\|van de Kamp]]ov observatorij odkril, da imajo planet. Danes je peta najbližja Soncu, oddaljena 8,29 [[svetlobno leto\|sv. l.]] Pred njo so samo vse tri [[Kentaver (ozvezdje)\|Kentavre]], [[Proksima Kentavra\|Proksima]], [[alfa Kentavra\|α]] [[alfa Kentavra A\|A]] in [[alfa Kentavra B\|α B]], (4,22, 4,36 sv. l.), [[Barnardova zvezda]], 5,96 sv. l., [[Teegardnova zvezda]], 7,5 sv. l. in [[Wolf 359]], 7,78 sv. l. Pri svojih opazovanjih je najprej [[8. maj\|8.]] in potem še [[10. maj]]a [[1795]] zabeležil položaj [[Neptun (planet)\|Neptuna]]. Ni se zavedal, da to ni bila zvezda. Bil je velik popularizator astronomije in je napisal vse astronomske prispevke za [[Denis Diderot\|Diderot]]ovo ''Enciklopedijo'' (''[[L'Encyclopédie]]''). Leta [[1796]] je v [[Capetown]]u opazoval [[prehod Venere\|prehod]] [[Venera (planet)\|Venere]] preko Sonca. Leta [[1798]] je poletel z [[balon]]om in pozneje predlagal, kako izboljšati [[padalo\|padala]]. bila zvezda. Bil je velik popularizator astronomije in je napisal vse astronomske prispevke za [[Denis Diderot\|Diderot]]ovo ''Enciklopedijo'' (''[[L'Encyclopédie]]''). Leta [[1796]] je v [[Capetown]]u opazoval [[prehod Venere\|prehod]] [[Venera (planet)\|Venere]] preko Sonca. Leta [[1798]] je poletel z [[balon]]om in pozneje predlagal, kako izboljšati [[padalo\|padala]]. Lalande si je dopisoval z [[Jurij Vega\|Jurijem Vego]]. Vrstica 22 ⟶ 21: * ''Abrege de navigation'' ([[1793]]), * ''Voyage d'un français en Italie'' ([[1769]]), pomemben zapis o svojem potovanju [[1765]]-[[1766]]. V njem med drugim omenja [[ Giuseppe Tartini\|Tartini]]ja. == Glej tudi == * [[seznam francoskih astronomov]] * [[seznam francoskih matematikov]] * [[seznam francoskih pisateljev]] [[Kategorija:Rojeni leta 1732\|Lalande, Joseph-Jérôme Lefrançais de]]

Joseph Jérôme Lefrançois de Lalande: Razlika med redakcijama