Jean-Felix Picard (astronom): Razlika med redakcijama

== Življenje in delo ==

 

 

Leta [[1669]] je dokazal, da je [[lom svetlobe|lomljenje svetlobe]] odvisno od [[zrak|zračnega]] [[tlak|pritiska]] in [[temperatura|temperature]]. Na zahtevo pariške Akademije znanosti je od leta [[1669]] do [[1670]] izmeril [[poldnevnik]]ov (meridianski) lok med Parizom in [[Amiens]]om z metodo [[triangulacija|triangulacije]], ki jo je leta [[1614]] iznašel [[Willebrord Snell van Royen|Snell van Royen]]. Meritve je opravljal v okolici Pariza, zato se je lahko pogosto vračal v prestolnico in se ukvarjal tudi z drugimi raziskavami. Navidezno preproste meritve so zahtevale veliko dela. Vrh zvonikov in stolpov, ki so določali njegov sestav trikotnikov, je moral postaviti [[merilni inštrument|merske inštrumente]] z [[leča|lečami]]. Natančno je izmeril razdaljo med [[Montdidier]]jem in Amiensom, ki ležita na istem poldnevniku. Nato je natančno določil njuni [[zemljepisna širina|zemljepisni širini]] s [[kvadrant]]om, na katerega je prvi namestil astronomski daljnogled, in na novo izmeril polmer [[Zemlja|Zemlje]]. Kote je odmerjal z [[mikrometer|mikrometrskim]] [[mikroskop]]om z gibljivo nitjo, ki ga je malo prej leta [[1666]] izboljšal [[Adrien Auzout|Auzout]]. Picardov veliki astronomski [[sekstant]] s polmerom 3,25 [[meter|m]] za določitev navpičnic na obeh koncih loka, ki ga je bilo treba izmeriti, bi se lahko pokvaril, če bi ga prepeljali na vozu. Zato so ga morali iz Pariza v Amiens nositi peš na nosilih. Osnovnica, dolga 11 [[kilometer|km]], je segala od [[Villejeuif]]a do [[Juvisy]]ja. Izmerili so jo dvakrat z lesenimi drogi dolgimi 8 m. Droge so morali vsakokrat z ogelnikom in z navpično nitjo skrbno preveriti, ali res ležijo naravnost in vodoravno. Po njegovih merjenjih je bila velikost loka 1° 22' 55" in 1° Zemljinega poldnevnika 111,213 km (57.060 [[seženj|sežnjev]], po sodobnih merjenjih pa 111,18 km). Tudi njegovo meritev smatrajo za slučajno tako natančno, ker je nastala kompenzacijska [[napaka meritve|napaka]]. [[dolžina|Dolžine]] je meril z lesenimi letvami, vpliva [[aberacija svetlobe|aberacije svetlobe]] in astronomske [[nutacija|nutacije]] pa ni upošteval, ker ju še ni poznal. Njegova meritev je bila zadnja meritev Zemlje kot [[krogla|krogle]], ker so kmalu zatem ugotovili, da njena oblika od te odstopa, vendar je zelo pomembna, ker je kasneje služila [[Isaac Newton|Newtonu]] kot dovolj natančen podatek o velikosti Zemlje, brez katerega ne bi mogel ugotoviti [[splošni gravitacijski zakon|enakosti]] [[sila|sil]], zaradi katerih padajo [[telo|telesa]] in zaradi katerih se giblje [[Luna]] okoli Zemlje. Picardova natančnost pa je vseeno osupljiva. Napaka je samo 0,001. Leta [[1756]] je bil [[Nicolas-Louis de Lacaille|de Lacaille]] le trikrat uspešnejši. Njegova napaka je bila 0,0003. Leta [[1669]] je Picard zapisal: »Da bi primerjali izkušnje, ki smo si jih pridobili v pariškem observatoriju z izkušnjami [[Tycho Brahe|de Braheja]] in zamenjali pariški poldnevnik s poldnevnikom v [[Uranienborg]]u, moramo izračunati natančno razliko v zemljepisni dolžni med tema dvema poldnevnikoma. Zato je bilo treba v obeh krajih izmeriti oddaljenost [[Jupiter (planet)|Jupitrovih]] [[naravni satelit|satelitov]]. Prav tako bi bilo dobro, da bi znova izmerili višino tečaja s kraja, kjer je bil Uranienborg, da bi primerjali svoje pripomočke z de Brahejevimi in videli, koliko lahko zaupamo njegovemu opazovanju. ..« De Brahejeva opazovanja, na katerih temeljijo [[Keplerjevi zakoni]], so zbujala veliko zanimanja, saj so jih lahko primerjali z [[lega]]mi, ki so jih skoraj po 100 letih izmerili v Parizu. Mrki Jupitrovih satelitov pa so izjemno koristni. Ob istem času jih je mogoče videti tako v Parizu kakor na [[Danska|Danskem]]. Z njimi lahko primerjamo krajevni čas obeh mest in s tem razliko njunih zemljepisnih dolžin. Da jih je Picard lahko natančno opazoval, je nesel s seboj 3 daljnoglede, opremljene z Auzoutovim mikrometrskim vijakom, in opremo, s katero je izmeril poldnevnik. Na Dansko je odpotoval julija [[1671]]. Od observatorija, ki ga je de Brahe zapustil leta [[1597]], so ostali samo še temelji. Vendar je Picardu uspelo ugotoviti, kje so stali inštrumenti. Na isto mesto je postavil svoje in skupaj z mladim [[Ole Christensen Rømer|Rømerjem]] izpeljal nalogo. Rømer je s svojo sposobnostjo naredil na Picarda tolikšen vtis, da ga je odpeljal s seboj v Pariz in dosegel, da je postal profesor astronomije in član Akademije znanosti. Čeprav z današnjega pogleda Picardova meritev poldnevniškega loka sama po sebi ni bila tako natančna, se je s temi podatki vseeno lotil tudi merjenja [[paralaksa|paralakse]] [[Mars (planet)|Mars]]a. Njegova naloga ni bila prav nič enostavna. Potrebno je bilo izračunati razdaljo med Zemljo in kakim drugim planetom, ki je kar se da blizu. Mars se vsakih 15 ali 16 [[leto|let]] približa Zemlji za priblžno 1/3 razdalje med Zemljo in Soncem. To se je ponovno zgodilo leta [[1672]]. Zato se je njegov sodelavec [[Jean Richer|Richer]] z astronomskimi inštrumenti in natančno [[ura|uro]] leta [[1671]] vkrcal na ladjo in se odpravil v [[Cayenne]] v [[Francoska Gvajana|Francoski Gvajani]], ki leži le nekaj stopinj nad [[ekvator]]jem. V tistih časih je bila to najjužnejša od vseh francoskih kolonij. Picard in Richer sta vsak na svojem mestu ob dogovorjenem času sočasno skrbno izmerila lego Marsa glede na [[zvezda|zvezde]]. Richer se je nato z ladjo po 2. letih vrnil v Pariz in po nekajmesečnih analizah rezultatov sta oba astronoma razočarana ugotovila, da je bila odprava neuspešna. Razlika v legi Marsa med obema meritvama je bila premajhna, da bi jo lahko opazila, oziroma izmerila s tedanjimi inštrumenti. Razdaljo med opazovalcem in telesom je bilo potrebno še povečati. To je kmalu zatem storil [[Giovanni Domenico Cassini|Giovanni Cassini I.]], ko je izmeril paralakso Marsa ob njegovi [[opozicija (astronomija)|opoziciji]] in s tem tudi [[astronomska enota|astronomsko enoto]] z 12-urno zakasnitvijo. Vendar pa je bila napaka Picarda in Richerja le 0,02. Leta [[1679]] je Picard ustanovil znameniti letni zbornik ''[[Connaissance des Temps]]'' z [[efemeride|efemeridami]] in bil njegov urednik do svoje smrti. Napisal je prvih pet zvezkov (1679-[[1683]]).