Harlow Shapley: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Lagos (pogovor | prispevki)
vandalizem
Vrstica 1:
'''Harlow Shapley''' [''hérlou šépli''], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], * [[2. november]] [[1885]], [[Nashville, Missouri|Nashville]], [[Missouri]], [[Združene države Amerike|ZDA]], † [[20. oktober]] [[1975]], [[Boulder, Kolorado|Boulder]], [[Kolorado]], ZDA.
 
{{bioslika|islike=Shapley small.gif|opis=''Harlow Shapley''|napis=''Harlow Shapley''}}
pezde== Življenje in delo ==
 
pezde== Življenje in delo ==
 
Shapley je izhajal iz [[kmet|kmečke]] [[družina|družine]]. Pri 16. [[leto|letih]] je pustil [[šola|šolo]] in postal [[novinar]] v [[Kansas]]u. Skušal se je vpisati na [[univerza|univerzo]] za [[novinarstvo]], a je ugotovil, da bi moral čakati celo leto, preden bi bil sprejet. Ker ni hotel izgubljati časa, se je namesto novinarstva odločil za [[astronomija|astronomijo]]. Tako je postal astronom skoraj popolnoma naključno.
 
kurčino je Po diplomi na Univerzi Missourija je odšel na [[Univerza Princeton|Univerzo Princeton]], kjer je sodeloval s [[Henry Norris Russell|Henryjem Russellom]] pri raziskavah [[spremenljivka (zvezda)|spremenljivk]] in [[dvojna zvezda|dvojnih zvezd]]. Trdil je, da so kratkoperiodične [[kefeida|kefeide]] pulzirajoče [[zvezda|zvezde]], in ne [[prekrivalno dvozvezdje|prekrivalna dvozvezdja]] kot npr. [[Algol]], kjer ena zvezda zatemni drugo. S to tezo je leta [[1914]] [[doktorat|doktoriral]] in se zaposlil kot astronom na [[Observatorij Mount Wilson|Observatoriju Mount Wilson]].
 
Leta [[1918]] je raziskoval razvrstitev zvezdnih [[meglica|meglic]] v [[Vesolje|Vesolju]]. Leta [[1921]] je od nedavno umrlega [[Edward Charles Pickering|Edwarda Charlesa Pickeringa]] prevzel mesto direktorja [[Observatorij Harvardovega kolidža|Observatorija Harvardovega kolidža]] (HCO) in bil profesor astronomije na [[Univerza Harvard|Univerzi Harvard]], [[Cambridge]], [[Massachusetts]]. Direktor HCO je bil vse do leta [[1952]]. Poleg tega se je ukvarjal s proučevanjem izvengalaktičnih meglic in s problemi zgradbe Vesolja. V tem času se je poglobil v raziskave oblike in velikosti [[naša Galaksija|naše Galaksije]]. Proučeval je predvsem [[kroglasta zvezdna kopica|kroglaste kopice]] - velike [[zvezdni sestav|sestave zvezd]], ki ležijo na robu naše Galaksije. Večina kroglastih kopic vsebuje kratkoperiodične spremenljivke tipa RR [[Lira (ozvezdje)|Lire]], s pomočjo katerih je Shapley določil njihovo oddaljenost. Zvezo med [[navidezni sij|navideznim sijem]] in [[perioda|periodo]] sija kefeid, ki jo je odkrila [[Henrietta Swan Leavitt|Leavitt]]ova je izrazil z njihovim [[absolutni izsev|absolutnim izsevom]]. Odkril je, da kroglaste zvezdne kopice niso popolnoma okrogle. Iz meritev je ocenil premer naše Galaksije. Danes vemo, da znaša okoli 100.000 do 80.000 [[svetlobno leto|svetlobnih let]]. Skupaj s [[Frederick Hanley Seares|Seares]]om je na Observatoriju Mt. Wilson raziskoval zgradbo naše Galaksije in vse bolj je postalo jasno, da [[Sonce]] ni v središču naše Galaksije. S proučevanjem prostorske porazdelitve [[zvezdna gruča|zvezdnih gruč]] sta odkrila, da tvorijo kroglo s središčem na galaktični ravnini, na razdalji kakšnih 30.000 [[parsek|pc]] od Sonca. Izsledki raziskovanja [[simetrija|simetrije]] in [[dinamika|dinamike]] so vodili k sklepu, da je ta [[točka]] središče zvezdnega sestava, da je Sonce oddaljeno od središča naše Galaksije 30.000 pc in da so razsežnosti naše Galaksije približno 10-krat večje od [[Jacobus Cornelius Kapteyn|Kapteyn]]ovih vrednosti iz začetka [[20. stoletje|20. stoletja]].