Francoske verske vojne: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m {{slog}}
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{slog}}
Državljanska vojna v [[Francija|Franciji]] se je začela, ko so se [[hugenoti]] (francoski [[kalvinizem|kalvinisti]]) pod vodstvom [[admiral]]a [[Coligny]]ja uprli [[katolištvo|katoliškem]] kralju.
== Hugenotska vojna in tridesetletna vojna ==
 
[[Hugenoti]] so predstavniki [[Kalvinizem|kalvinistične]] smeri v [[Francija|Franciji]], izraz ''huguenotus'' pomeni »soprisežnik«. V [[16. stoletje|16. stoletju]] so bili hugenoti v Franciji preganjani, vendar kljub temu močno zasidrani med [[plemstvo]]m na [[jug]]u države. Zato so se uprli [[kralj]]u, vodil jih je [[admiral]] [[Coligny]]. Rezultat tega je bila krvava državljanska vojna. Na strani kralja je bilo [[Katolištvo|katoliško]] plemstvo, vodilki jihga je vodil [[Guise]].
 
Pri vojni je posredovala celo kraljica [[Katarina Medičejska]], žena takratnega kralja [[Henrik 2.|Henrika II.]], vendar neuspešno. Tako izbruhneje med [[Leto|leti]] [[1562]] in [[1598]] izbruhnilo osem hugenotskih vojn.

Višek (so vrhverske jevojne biladosegle v [[Šentjernejska noč|šentjernejski noči]] (24. 8. 1572),. vNa katerihporoki [[Henrik Burbonski|Henrika Burbonskega]] je bilodala ubitihKatarina Medičejska pobiti več kot [[2000|dva tisoč]] hugenotov),.

Verske vojne kiso se končajokončale z '''[[Nantski edikt|nantskim ediktom]]''', s katerim zagotovije Henrik Burbonski hugenotom zagotovil [[Verska svoboda|versko svobodo]].
 
Francozi pa so sodelovali tudi v tridesetletni vojni, ki je divjala predvsem na območju [[Sveto rimsko nemško cesarstvo|rimsko nemškega cesarstva]]. Vojna se začne na [[Češka|Češkem]], ([[Praga|praška]] defenestracija; češki plemiči vdrejo v dvorec [[Hradčani]] in pomečejo skozi okno tri kraljeve odposlance, odstavijo [[Ferdinand]]a in namesto njega izvolijo voditelja nemških [[Protestantizem|protestantov]], Friderika Palatinskega. Fredinand jih s pomočjo [[Španija|Španije]] premaga leta [[1620]] v [[Bela gora|Beli gori]]) nato se širi v [[Nemčija|Nemčijo]]. Francozi ([[kardinal]] [[Richelieu]]), Švedi in Danci podprejo nemške protestante in prisilijo [[Habsburžani|Habsburžane]] v [[mir]]ovna pogajanja, katerih rezultat je bil '''[[vestfalski mir]]''' leta [[1648]]. Po teh vojnah je vlogo [[Velesila|velesile]] prevzela Francija.