Barrow je bil [[Isaac Newton|Newtonov]] učitelj. Študiral je na [[Kolidž Trinity|Kolidžu Trinity]] (Trinity College) v [[Cambridge]]u, kjer je diplomiral [[leto|leta]] [[1648]].
Leta [[1663]] so ga izbrali za prvega [[Lucasov profesor matematike|Lucasovega profesorja]][[matematika|matematike]] na [[univerza|Univerzi]] v Cambridgeu. Leta [[1669]] je šel predčasno v pokoj in svoje [[profesor]]sko mesto matematike prepustil Newtonu, češ da ga ta prekaša. Prepotoval je [[Francija|Francijo]] in [[Italija|Italijo]], se boril proti alžirskim morskim roparjem ter živel v [[Carigrad]]u. Naposled je v [[Cambridge]]u postal profesor [[grščina|grščine]], ki jo je pozneje zamenjal za matematiko. Napisal je predavanja iz [[optika|optike]] in [[geometrija|geometrije]], glede [[svetloba|svetlobe]] pa je zastopal nekatera nenavadna gledišča. Zagotovo je imel zanimivo življenje, a kot [[fizik]] se ni posebno izkazal. Danes mesto Lucasovega profesorja na Univerzi Cambridge zaseda [[Stephen Hawking|Hawking]] od leta [[1980]]. Leta [[1670]] je Barrow študiral [[matematična krivulja|krivuljo]] [[strofoida|strofoido]].
Barrow je prvi izračunal [[tangenta|tangente]] [[krivulja kapa|krivulje kapa]].
