Grad Šoštanj: Razlika med redakcijama

Grad Šoštanj (nem. Schönstein - lepi kamen) je najbrž zrasel v drugi polovici 12. stoletja, kar dopuščajo arhitekturne značilnosti grajskih razvalin (stolpa) nad naseljem. V listini, nastali med letoma 1193 in 1220, se omenjata brata Eberhard in Herman iz Šoštanja (de Schonenst(ein)). Ista šentpavelska fevdnika srečamo v Šoštanju leta 1236, tokrat spet, tako kot že nekajkrat poprej, kot priči salzburškega nadškofa. Že leta 1201 in nato še v naslednjih desetletjih se Eberhardus et Hermannus de Sonensteine omenjata kot fevdnika bamberškega škofa Ekberta in njegovi priči. Zaradi sorodstvene vezi med Dravskimi in Šoštanjskimi, postane ob osvoboditvi Dravskih spanheimskih vezi v drugi polovici 12. stoletja, šoštanjsko posestvo kasneje alod (dr.Kos,: "Vitez in grad"). Z izumrtjem Šoštanjskih vitezov leta 1268 (po mnenju T. Ravnikarja od približno leta 1286 dalje) preide posest v last Vovberških. Leta 1311 se omenja vitez (verjetno gradiščan) v imenu Pfafflina. Omenja se še enkrat istega leta in nato še leta 1318 (purch Schonstain), kar predstavlja prvo izrecno omembo gradu. Istega leta je bila Hermanu Vovberškemu s strani cesarja odobrena prodaja gradu lavantinskemu škofu Dietriku Wolfsauerju, ki pa so ga Vovberžani verjetno že kmalu odkupili nazaj. Leta 1322, ko je Herman Vovberški umrl, je utrdbo podedoval [[Friderik]] svobodni Žovneški, sin Katarine, roj. grofice Vovberške in jo nato 29. decembra leta 1330 zastavil gospodom Walseejem, a le za kratek čas. Grad je potlej ostal v posesti [[Celjski grofje|Celjskih grofov]] vse dotlej, dokler njihov rod leta 1456 ni izumrl.

·Stopar, Ivan, Dr.: "Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji - Med Solčavskim in Kobanskim", Viharnik, Ljubljana, 1993, ISBN /

·Kos, Dušan, Dr.: "Vitez in Grad", Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005, ISBN 961-6500-82-1