Ludvik Mrzel: Razlika med redakcijama

odstranjenih 240 zlogov ,  pred 16 leti
preurejeno
m (Vrnjeno na zadnje urejanje od 213.161.3.39)
(preurejeno)
'''Ludvik Mrzel - Frigid''', [[slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[pesnik]] in [[publicist]], * [[28. julij]] [[1904]], [[Loka pri Zidanem mostu]], [[Slovenija]] † [[29. september]] [[1971]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].
Mrzel, Ludvik s psevdonimom Fri Frigid (*28. 7. 1904, Loka pri Zidanem mostu, †29. 9. 1971, Ljubljana). Pisal je prozo, pesmi in publicistiko. Zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah so ga izključili iz gimnazije, ki pa jo je končal v Jagodini in Ćupriji (1924). Sprva se je vpisal na medicino, a je kasneje študiral filozofijo in slavistiko. Služboval je kot časnikar. V času 2. svetovne vojne je bil jetnik v italijanskih in nemških taboriščih. Po osvoboditvi je bil upravnik Slovenskega narodnega gledališča (SNG) in vršilec dolžnosti direktorja Drame SNG v Mariboru. Na tako imenovanih Dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let ječe.
Pred vojno je sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina, ki jo tudi urejal (1928/29). Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice. Stilno je po mnenju literarnih zgodovinarjev med ekspresionizmom (Bog v Trbovljah) in pripovedništvom pod vplivom Ivana Cankarja. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže, poročila o kulturnem življenju Slovencev v ZDA. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del Karla Maya (izšlo je 66 knjig).
 
Mrzel,Po Ludvikopravljeni sosnovni psevdonimomšoli Frise Frigidje (*28.vpisal 7.na 1904gimnazijo, Lokaodkoder pripa Zidanemso mostu, †29. 9.ga 1971izgnali, Ljubljana). Pisalker je prozo, pesmi in publicistiko. Zaradi sodelovanjasodeloval v rudarski stavki v Trbovljah[[Trbovlje|Trobvljah]]. so ga izključili iz gimnazije, ki paDokončal jo je končalleta [[1924]]v [[Jagodina|Jagodini]] in [[Ćuprija|Ćupriji (1924)]]. SprvaVpisal se je vpisal na [[medicina|medicino]], a se je kasnejekmalu študiralprepisal na [[filozofija|filozofijo]] in [[slavistika|slavistiko]]. SlužbovalZaposlil se je kot časnikar. VMed času[[2. svetovna vojna|2. svetovnesv. vojnevojno]] je bil jetnikujetnik v italijanskih in nemških taboriščih.zaporih, Popo osvoboditvi pa je bilpostal upravnik [[Slovensko narodno gledališče|Slovenskega narodnega gledališča]] (SNG) in vršilec dolžnostiv.d direktorja Drame SNG v [[Maribor|Mariboru]]. Na tako imenovanih Dachauskih procesih soje gabil obsodiliobsojen na 12 let ječe.
Bibliografija:
LUČI OB CESTI (črtice), Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana 1932, 1991;
BOG V TRBOVLJAH (zbirka pravljic), Založba Trbovlje, Trbovlje 1937; 1996;
OGRLICA, pesniška zbirka, Založba Obzorja, Maribor 1962;
UPORNIK, kratka proza, Mladinska knjiga, Ljubljana 1985;
KLETEV, libreto (Marijan Gabrijelčič, mala kantata za moški zbor in orgle), Gama, Škofja Loka 1997;
GLEDALIŠKE KRITIKE 1933-1939, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1998;
BOG V TRBOVLJAH (radijska igra v dramatizaciji B. Gjuda), 1999.
 
Pred vojno je kot urednik sodeloval pri revijah [[Mladina]] in [[§vobodna mladina]]. Za ''Jutro'' je pisal [[feljton]]e, sicer pa je pisal lirične črtice, novele ter socialno obarvane pravljice. Pisal je v stilu [[ekspresionizem|ekspresionizma]] in [[socialni realizem|socialnega realizma]]. V časopisih je objavljal tudi književne in gledališke kritike, reportaže in poročila o kulturnem življenju o slovenskih [[izseljenci|izseljencev]] v [[ZDA]].
Viri: Slovenska književnost, leksikon, CZ, Ljubljana 1966, COBISS, Enciklopedija LZ Hrvatske; Anton Slodnjak: ZGODOVINA SLOVENSKEGA SLOVSTVA, Drau Verlag, Celovec-Klagenfurt 1968; Boris Paternu: SLOVENSKA KNJIŽEVNOST 45-65 I, Slovenska matica, Ljubljana 1967.
 
Pred vojno je sodeloval pri revijah Mladina in Svobodna mladina, ki jo tudi urejal (1928/29). Za Jutro je pisal feljtone, sicer pa lirične črtice, novele in socialno obarvane pravljice. Stilno je po mnenju literarnih zgodovinarjev med ekspresionizmom (Bog v Trbovljah) in pripovedništvom pod vplivom Ivana Cankarja. Objavljal je tudi književna in gledališka poročila, reportaže, poročila o kulturnem življenju Slovencev v ZDA. Prevajal je ruske in ukrajinske pravljice, Knuta Hamsuna, Alexa Steinerja, Theodorja Plievierja, Franca Werferja, Antoniusa Roothaerta, Vasilija Čujkova, A. I. Eremenka, Güntherja Andersa, Jeana Rousselota, Johna Knittela, Sergeja Aleksandroviča Tokareva in več del [[Karl May|Karla Maya]] (izšlo je 66 knjig).
 
== Dela ==
* ''Luči ob cesti'' (črtice) ([[1932]])
* ''Peter se zbudi v življenje'' (roman) ([[1933]])
* ''Bog v Trovljah'' (zbirka pravljic) ([[1937]]
* ''Ogrlica'' (pesniška zbirka) ([[1962]]
 
[[Category: Pisatelji]]
[[Category: Pesniki]]
[[Category: Publicisti]]
564

urejanj