Redakcija: 07:35, 30. oktober 2006 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m popravek ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:24, 1. november 2006 uredi razveljavi Marko3 (pogovor \| prispevki) 20.230 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Krvna plazma''' je tekoča sestavina [[kri\|krvi]], v kateri so suspendirane [[krvne celice]]. Plazma predstavlja največji delež krvi, namreč 55 volumskih odstotkov. Krvno plazmo, ki je očiščena [[~~dejavniki~~dejavnik strjevanja krvi\|dejavnikov strjevanja krvi]] ([[fibrin]]a in drugih beljakovin), imenujemo [[serum]]. Krvna plazma vsebuje številne bistvene beljakovine, na primer [[fibrinogen]], [[globulini\|globuline]], serumske [[albumini\|albumine]] ... Krvna plazma ima videz sirotkaste tekočine. Povečini je sestavljena iz [[voda\|vode]], plazemskih beljakovin in anorganskih [[elektrolit]]ov. Predstavlja transportni medij za [[glukoza\|glukozo]], [[lipid]]e, [[aminokislina\|aminokisline]], [[hormon]]e, končne presnovne produkte, [[ogljikov dioksid]] in [[kisik]]. Kapaciteta plazme za prenos kisika je sicer veliko manjša kot kapaciteta [[hemoglobin]]a v [[rdeča krvnička\|rdečih krvničkah ]] in le majhen del kisika je pri normalnem atmosferskem tlaku raztopljenega v plazmi. Delež raztopljenega kisika se bistveno poveča pri hiperbaričnih razmerah, na primer v [[hiperbarična komora\|hiperbarični komori]]. Plazma predstavlja skladišče in transportni medij dejavnikov strjevanja krvi. Beljakovinske sestavine plazme so odločilne pri vzdrževanju [[onkotski tlak\|onkotskega tlaka]] krvi, ki omogoča, da serum ne zapusti žil.

Krvna plazma: Razlika med redakcijama