Redakcija: 00:48, 30. oktober 2006 uredi Marko3 (pogovor \| prispevki) 20.243 urejanj m →‎Sestava ← Starejše urejanje		Redakcija: 00:51, 30. oktober 2006 uredi razveljavi Marko3 (pogovor \| prispevki) 20.243 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 3: Krvna plazma ima videz sirotkaste tekočine. Povečini je sestavljena iz [[voda\|vode]], plazemskih beljakovin in anorganskih [[elektrolit]]ov. Predstavlja transportni medij za [[glukoza\|glukozo]], [[lipid]]e, [[aminokislina\|aminokisline]], [[hormon]]e, končne presnovne produkte, [[ogljikov dioksid]] in [[kisik]]. Kapaciteta plazme za prenos kisika je sicer veliko manjša kot kapaciteta [[hemoglobin]]a v [[rdeča krvnička\|rdečih krvničkah ]] in le majhen del kisika je pri normalnem atmosferskem tlaku raztopljenega v plazmi. Delež raztopljenega kisika se bistveno poveča pri hiperbaričnih razmerah, na primer v [[hiperbarična komora\|hiperbarični komori]]. Plazma predstavlja skladišče in transportni medij dejavnikov strjevanja krvi. Beljakovinske sestavine plazme so odločilne pri vzdrževanju [[onkotski tlak\|onkotskega tlaka]] krvi, ki omogoča, da serum ne zapusti žil. Krvna plazma predstavlja okoli 5 odstotkov telesne teže (okoli 3,5 litra). [[Specifična gostota]] plazme znaša 1028 g/L. Plazmo lahko pridobimo s ~~centrifugiranjem~~[[centrifugiranje]]m krvi, ki ji poprej dodamo [[antikoagulans]] (npr. [[natrijev citrat]]). Za [[transfuzija\|transfuzijo]] ustrezna plazma je mlečnato bele barve. Pri nekaterih darovalcih krvi se plazma obarva rumenkasto; vzrok je povečini motnja presnove maščob pri darovalcu. Takšna plazma se ne sme uporabiti za transfuzijo. Če je plazma obarvana rdečkasto, pomeni da je prišlo do [[hemoliza\|hemolize]] rdečih krvničk. == Sestava ==

Krvna plazma: Razlika med redakcijama