Fenomenologija: Razlika med redakcijama

dodanih 82 zlogov ,  pred 14 leti
m
slog
m
m (slog)
'''Fenomenologija''' (gr. ψαινὸμενον, pojav + λὸγος, veda) označuje [[filozofija|filozofsko]] gibanje, ki je nastalo v začetkov [[20. stoletje|20. stoletja]] in si zadalo cilj obnoviti ne samo filozofijo, marveč tudi znanosti[[znanost]]i in [[kultura|kulturo]]. Začetnik je filozof [[Edmund Husserl]], ki je tudi zastavil [[paradigma|paradigmo]], da je zastavljene cilje mogoče doseči samo z mednarodnim sodelovanjem.
 
Oblikoval se je krog filozofskih somišljenikov, v katerega so sodili misleci, kot so: [[Max Scheler]], [[Martin Heidegger]], [[Alexander Pfänder]] in drugi. Vendar ne moremo govoriti o pravi filozofski šoli, kajti Husserlovi nasledniki so dokaj različno razumeli njegovo fenomenologijo in čeprav so se sklicevali na njegovo [[metoda|metodo]], so jo različno razumeli in uporabljali.
== Zgodovina fenomenologije ==
 
Fenomenologija kot poimenovanje ni nastalo šele s Husserlom, marveč jo je že v [[18. stoletje|18. stoletju]] uporabil Nemec [[Johann Heinrich Lambert]] in tako označil znanost, ki se ukvarja s preučevanjem tistega, kar ni ne resnično in ne lažno, marveč je nekaj tretjega, je privid. Za [[Immanuel Kant|Kanta]] je [[fenomenologija]] veda o vseh izkustvenih pojavih, se pravi tako pojavov, ki so predmet teoretičnega premisleka kot razumskega spoznanja. [[Friedrich Hegel|Hegel]] je fenomenologijo uporabil v naslovu svojega dela Fenomenologija duha in zanj pomeni [[metafizika|metafizični]] prikaz zavesti v njenem [[dialektika|dialektičnem]] gibanju in razvoju, začenši od čutne neposrednosti do absolutnega spoznanja. Za Husserlovega učitelja [[Franz Brentano|Brentana] je bila fenomenologija sinonim za [[deskriptivna psihologija|deskriptivno psihologijo]].
 
Vendar je Husserl in kasneje njegovi učenci postavil nove temelje temu pojmu in v filozofijo vnesel fenomenološko metodo. Husserlova metoda predstavlja kritične temelje znanstvenemu razmišljanju na splošno. Z njim je fenomenologija postala znanost o bistvu čistih doživljajev.
== Doprinos smeri ==
 
Fenomenologija je bila pomembna v boju med naivnim realizmom, [[pozitivizem|pozitivizmom]], [[psihologizem|psihologizmom]] in tudi [[konstruktuvizem|konstruktivizmom]], [[špekulacija|špekulacijo]] in [[formalizem|formalizmom]]. Veliko je prispevala preučevanju načinov, kako se človek s svojimi močmi, čutili, razumom, občutki in hotenji projecira v objektivni svet. Fenomenologija je namreč poskus neposrednega opisovanja človeških doživljajev, neodvisno od običajnih pojasnil, ki jih posredujejo zgodovinarji[[zgodovinar]]ji, psihologi[[psiholog]]i ali [[sociolog]]i.
 
[[Kategorija:Filozofija]]
1.793

urejanj