Intersticijski atom: Razlika med redakcijama

Pri izdelavi čistih kovin je vsak tuj atom nečistoča, zato želimo njihovo koncentracijo čim bolj zmanjšati. Po drugi strani pa pri legiranju kovin določene elemente namerno dodajamo, da dosežemo zaželene lastnosti - to so legirni ali zlitinski elementi. V trdnem stanju so atomi osnovne kovine in legirnega elementa pomešani med seboj. To zmes imenujemo trdna [[raztopina]], ki je v primeru dodatka intersticijskih atomov: intersticijska trdna raztopina.

Večina intersticijskih atomov je večja od velikosti vrzeli, zato v svoji okolici povročajo premik atomov iz ravnotežnih položajev in s tem pojav elastičnih napetosti. Čim večji je intersticijski atom, tem večje so napetosti in tem manjša je njegova topnost v osnovni kovini. Topnost intersticijskih (in tudi substitucijskih) atomov v osnovni kovini se navadno povečuje s temperaturo. Zgled: v gama-železu (ploskovno centrirana kubična kristalna zgradba) je topnost ogljika pri 727 °C 0,77 %, pri 1147 °C pa 2,14 %. V alfa-[[železo|železu]] (telesno centrirana kubična kristalna zgradba) so vrzeli precej manjše kot v gama-železu, zato je topnost ogljika v njem pri 727 °C le 0,022 % (Fazni diagram Fe-Fe3C).

 

[[Slika:IntersticijskiAtomi.jpg]]