Redakcija: 14:13, 20. oktober 2006 uredi Klemen Kocjancic (pogovor \| prispevki) 360.301 urejanje m {{cleanup}} ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:36, 20. oktober 2006 uredi razveljavi Žiga (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 34.458 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''Josip Ogrinec''', [[Slovenci\|slovenski]] [[pripovednik]], [[dramatik]], [[šahist]] in ~~profesor~~[[pedagog]], * [[5. april]] [[1844]], [[Podgorje pri▼ ~~{{cleanup}}~~ Kamniku]], † [[13. maj]] [[1879]], [[Vinkovci]], [[Hrvaška]].▼ Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri [[Kamnik\|kamniških]] ~~frančiškanih~~[[frančiškani]]h in končani gimnaziji v ~~Ljublani,~~[[Ljubljana\|Ljubljani]] se je na materino željo vpisal na študij [[bogoslužje\|bogoslužja]]. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na [[Dunaj]], kjer je ~~vpisal~~študiral naravoslovne vede. Leta [[1872]] se je zaposlil kot suplent na [[gimnazija\|gimnaziji]] v [[Novo mesto\|Novem mestu]], nato pa leta [[1878]] postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih.▼ ▲'''Josip Ogrinec''', slovenski pripovednik, dramatik in profesor, * 5. april 1844 Podgorje pri ▲Kamniku, † 13. maj 1879 Vinkovci, Hrvaška. Od leta [[1868]] do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revijah: [[Slovenski glasnik]], [[Zvon (revija)\|Zvon]], [[Slovenske večernice]], [[Slovenski Narod (revija)\|Slovenski Narod]], in [[Zora (revija)\|Zora]]. Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves, razen [[veseloigra\|veseloigri]] " ''V Ljubljano jo dajmo "'' in " ''Kje je meja "''.▼ ▲Ogrinec se je rodil v kmečki družini. Po osnovnem šolanju pri kamniških frančiškanih in končani gimnaziji v Ljublani, se je na materino željo vpisal na študij bogoslužja. Študij je po prvem letniku opustil. Odselil se je na Dunaj, kjer je vpisal naravoslovne vede. Leta 1872 se je zaposlil kot suplent na gimnaziji v Novem mestu, nato pa 1878 postal profesor na gimnaziji v Vinkovcih. Manj znano je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s [[šah]]om in šahovsko teorijo. Leta [[1868]] je v ''Slovenskem glasniku'' objavil štiri šahovske probleme. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije.▼ ~~V letih 1868 do smrti je svoja dela objavljal v raznih glasilih in revijah: Slovenski glasnik,~~ ▲Zvon, Slovenske večernice, Slovenski Narod, in Zora. Desetletno Ogrinčevo pisteljsko delo sicer ni tolikšno, da bi ga mogli imenovati za plodovitega pisatelja, ki bi mu prinesel sloves, razen veseloigri " V Ljubljano jo dajmo " in " Kje je meja ". == Glej tudi == ~~Manj znano pa je, da se je Ogrinec ukvarjal tudi s šahom in šahovsko teorijo. Leta 1868 je v~~ *[[seznam slovenskih šahistov]] ▲Slovenskem glasniku objavil štiri šahovske probleme. Ker pa je glasnik konec leta prenehal izhajati je žal tudi Ogrinec nehal objavljati šahovske probleme. Vseeno pa ga štejemo za prvega, ki se je na slovenskem lotil šahovske teorije. ~~Ta biografski članek o pisatelju je škrbina. Slovenski Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite z vsebino.~~ {{bio-stub}} [[Kategorija:Rojeni leta 1844\|Ogrinec, Josip]]

Josip Ogrinec: Razlika med redakcijama