Duh: Razlika med redakcijama

 

Nekateri raziskovalci se približajo možnemu obstoju duhov z bolj znanstvenega stališča, in sicer z iskanjem soodvisnosti in vzročnih razmerij med zaznanimi fenomeni in domnevno prisotnostjo duhov. Tisti, ki sledijo temu pristopu, najpogosteje verjamejo, da duhovi dejansko niso duše, ločene od telesa, ampak so prej občutja psihične energije, ki jo je zapustila preminula (ali v nekaterih redkih primerih še vedno živa) oseba. Trdijo, da travmatični dogodki (kot je umor ali samomor) povzročijo, da se duševna energija sprosti v svet, kjer jo lahko doživijo drugi ljudje, ki so občutljivi na njeno prisotnost. Tak način razmišljanja uvrsti duhove v kategorijo nepojasnjenih nadnaravnih pojavov. Teorije, ki jih je razvil takšen pristop, pogosto naletijo na težave pri razlaganju duhov, ki se zdijo čuteči, kot so ti, ki odgovarjajo na vprašanja ali pa se odzovejo na določena dejanja prisotnih ljudi. Vendar bi bilo možno, da je duša umrlega dovolj močno vtisnjena v okolico, da kaže podobnost z mislimi ali neko obliko neodvisnosti.