Kapljevina: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Image -> Slika AWB |
popravek, tn |
||
Vrstica 2:
[[Slika:2006-01-28 Drop-impact.jpg|300px|thumb|right|[[Kaplja]] ob trku z gladino povzroči pestro dogajanje pod vplivom [[vztrajnost|vztrajnosti]] in površinske napetosti. Dobro je viden obročasti val s [[krona|krono]].]]
'''Kapljevína''' je [[snov]] v takšnem [[agregatno stanje|agregatnem stanju]], v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno [[prostornina|prostornino]] in tvori gladino. Zaradi [[površinska napetost|površinske napetosti]] kapljevine tvorijo kapljice. Kapljevine skupaj s [[plin]]i uvrščamo med [[tekočina|tekočine]]. [[Gostota]] kapljevin je pri navadnih pogojih istega [[velikostni red|velikostnega reda]] kot gostota [[trdnina|trdnin]], a veliko
Delci kapljevine ([[molekula|molekule]] ali gruče molekul) se znotraj prostornine, ki jo kapljevina zavzema, gibljejo razmeroma prosto. Na gladini uhajanje kapljevinskih delcev omejuje medsebojna privlačnost delcev. Medsebojna privlačnost delcev je vzrok za pojav [[površinska napetost|površinske napetosti]].
Kapljevina v stiku s plinom [[hlapenje|hlapi]], dokler se v plinu ne vzpostavi ravnotežni [[delni tlak]] hlapov ([[para|pare]]). Kapljevina ne more trajno obstajati v [[vakuum|vakuumu]]. Hlapenju nasprotni pojav je [[kondenzacija]]. Te pojave prehajanja snovi iz kapljevite plinasto obliko ali obratno opazujemo v naravi kot: [[sušenje]], nastajanje [[meglica|meglice]] nad vodno gladino,
Pri segrevanju kaplejvina lahko doseže [[vrelišče]]. [[Uparjanje]] v tem primeru imenujemo [[vrenje]], za katerega je značilno, da [[para]] nastaja tudi znotraj prostornine, ki jo zavzema
====Glej tudi====
| |||