Wikipedija

Dopplerjev pojav: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m →‎Analiza: teorija invariant ali PSR
m Vesolje z veliko
Vrstica 1:
[[Slika:Zgled.jpg]][[Slika:doppler_effect.jpg|thumb|200px|Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru.]]
 
'''Dopplerjev pojav''' [''dóplerjev pojáv''] je [[fizika]]lni [[pojav]] kjer zaradi [[gibanje|gibanja]] vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini [[zvok]]a ali [[svetloba|svetlobe]]. Pojav se imenuje po [[Avstrijci|avstrijskem]] [[matematik]]u in [[fizik]]u [[Christian Andreas Doppler|Christianu Andreasu Dopplerju]]. Dopplerjev pojav je značilen za vsako [[valovanje]], če se opazovalec ali vir valovanja gibljeta drug glede na drugega. Pojavi se sprememba frekvence oziroma [[valovna dolžina|valovne dolžine]]. Opazovalec, ki se giblje proti zvočnemu viru sliši višjo frekvenco, kot če se oddaljuje.
Vrstica 47:
Dopplerjev pojav v astronomiji je zanimiv zato, ker se [[zvezda|zvezde]] vrtijo, in na robovih oddajajo drugačen spekter svetlobe kot je realen.
 
Ob predpostavki oziroma ob upoštevanju dejstva, da se [[vesoljeVesolje]] širi, si z Dopplerjevim pojavom lahko pomagamo pri merjenju razdalj v vesoljuVesolju. Princip je preprost: za zvezdo, ki se od nas oddaljuje (če se vesoljeVesolje širi, se zvezde oddaljujejo od nas), zmerimo spekter ter ga primerjamo s spektrom, ki smo ga zmerili v mirujočem laboratoriju (strokovnjaki iz oblike spektra vidijo katera snov je gorivo zvezde, oziroma s katerim spektrom naj primerjajo). Iz primerjave določijo premik valovne dolžine (eno valovno dolžino zmerimo, za drugo vemo iz spektra kolikšna je).
 
=== V medicini ===
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Dopplerjev_pojav«