Solkanski most: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m povezava Gorica, saj Nova Gorica še ni obstajala
m popravek časa obnove na 1925
Vrstica 4:
Solkanski most sta projektirala R. Jaussner in L. Oerley, najprej sicer z [[80]] metrskim kamnitim lokom, med letoma [[1904]] in [[1905]] pa ga je zgradilo dunajsko gradbeno podjetje Brueder Redlich und Berger. Že spomladi 1904 so morali graditelji zaradi nenosilnih tal spremeniti projekt in povečati razpon loka na 85 metrov. Zgradili so ga po segmentni metodi vgrajevanja blokov iz rezanega (obdelanega) kamna in s postopnim zaključevanjem posameznih prstanov loka. V veliki krožni lok so vgradili 4533 kamnitih blokov - kvadrov iz školjčnega apnenca iz kamnoloma pri Nabrežini, ki so med seboj povezani s tankim slojem cementne malte.
 
Za solkanski most so bili usodni dogodki na [[Soška fronta|soški fronti]] v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]], saj je bil v bojih za [[Gorica|Gorico]] [[avgust]]a [[1916]] razstreljen glavni lok mostu. Začasna jeklena konstrukcija, ki je bila postavljena leta [[1918]], je omogočala promet čez most vse do leta [[1927]], ko so italijanske državne železnice, ki so takrat upravljale z mostom, zaključile z obnovo loka v rezanem kamnu. Obnova je trajala dve leti (začetek [[april]]a [[20051925]]), končna oblika mostu pa je skorajda enaka originalni. Glavni nosilni lok mostu, zgrajen leta 1906, je imel obliko krožnega loka z enim samim polmerom loka: spodnji rob nosilnega loka (intrados) je imel polmer krožnega loka 52,33 m po vsej svoji dolžini. Glavni nosilni lok mostu, ponovno zgrajen leta 1927, ima nekoliko drugačno obliko kot prejšnji, ki ni več del prave krožnice, saj je sestavljen iz policentrične krivulje, z odseki s tremi različnimi radiji.
 
Solkanski most pa je kruti usodi za las ubežal v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]: od kopice zavezniških bomb ga je oplazila le ena; nevarno poškodbo so nemški inženirci popravili v nekaj dneh, dokončno pa je bil most obnovljen leta [[1954]].