Filarete: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.3 |
m pp |
||
Vrstica 9:
== Dela ==
[[File:John VIII Palaiologos, Renaissance Electrotype Medal by Filarete.jpeg|left|thumb|Kopija Filarete (elektrotip) Pisanellove medalje ob 1439 obisku Firenc Janeza VIII Palaiologa, bizantinskega cesarja, 1425 do 1448<ref>{{cite book |title=Biographical Dictionary of Medallists|first1=Filarete|publisher=Spink & Son Ltd|location=London|author=L. Forrer|volume=
=== Bronasta vrata stare bazilike sv. Petra ===
Vrstica 29:
Kar zadeva načrtovanje, je imela vsaka zunanja točka zvezde stolpe, notranji koti pa vrata. Vsaka od vrat so bila izhod radialnih poti, ki so vsaka potekala skozi tržnico na trgu, namenjenem določenemu blagu. Vse poti so se končno zbrale na velikem trgu, ki je bil v središču. Mesto je vsebovalo tri trge - enega za knežjo palačo, enega za stolnico in enega za trg. Ker je renesansa zelo prevzela zamisel o kanalskem mestu, je imela v Filaretejevi Sforzindi vsaka druga ulica kanal za prevoz tovora. Kanalski sistem je bil povezan tudi z reko in s tem z zunanjim svetom za uvoz in izvoz blaga. Mesto je vsebovalo tudi številne stavbe, vključno z župnijami in ločenimi šolami za dečke in deklice. Primer stavbe, ki se pojavlja v razpravi, je Filaretina hiša Pregrehe in Kreposti, desetnadstropna zgradba z bordelom na dnu in akademijo učenja na višjih ravneh. Filarete je veliko preučeval predstavitve pregrehe in kreposti in obstajajo predlogi, da je njegovo radialno zasnovo mesta navdihnilo Zemeljsko mesto svetega Avguština, katerega krožna oblika je bila razdeljena na odseke, od katerih je vsak imel svojo pregreho in krepost.<ref>{{cite magazine |last=Lang |first=S. |date=August 1952 |title=The ideal city from Plato to Howard |magazine=Architectural Review |volume=112 |pages=95-96}}</ref>
Zasnova Sforzinde je bila morda deloma neposreden odziv na italijanska mesta v srednjem veku, katerih rast ni bila nujno odvisna od mestnega načrtovanja kot takega, kar je pomenilo, da bi jih bilo težko krmariti.<ref>{{cite book |last=Madanipour |first=Ali |year=2007 |title=Designing the City of Reason: Foundation and frameworks |place=New York, NY |publisher=Routledge}}</ref> Delno je lahko renesančno humanistično zanimanje za klasična besedila spodbudilo preobremenjenost z geometrijo v postavitvah mest, na primer v [[Platon]]ovem opisu [[Atlantida|Atlantide]]. Filaretin idealni načrt naj bi razmišljal o družbi - kjer bi bila popolna mestna oblika podoba popolne družbe, ideja, značilna za humanistične poglede, ki so prevladovali v času visoke renesanse. Renesančno idealno mesto je pomenilo centralizirano oblast princa v svoji organizaciji, idejo, ki je tesno sledila [[Dante Alighieri|Danteju]], da je »človeška rasa v najboljšem položaju pod monarhom«.<ref>{{cite book |last=Alighieri |first=Dante |title=De Monarchia |year=
== Vpliv na arhitekturo in urbanizem ==
| |||