Cleveland Abbe: Razlika med redakcijama

'''Cleveland Abbe''', [[Američani|ameriški]] [[meteorolog]] in [[astronom]], * [[3. december]] [[1838]], [[New York, New York|New York City]], [[ZDA]], † [[28. oktober]] [[1916]], Chevy Chase (Washington), [[Maryland]].

[[Slika:Cleveland Abbe{{bioslika|islike=Cleveland_Abbe.jpg|thumb|rightopis=Cleveland Abbe|napis=''Cleveland Abbe]]''}}

Leta [[1857]] je Abbe diplomiral na šoli, ki se danes imenuje koledž mesta New York Univerze New York. Potem ko je nekaj let učil na univerzi v Michiganu, je za ameriško vlado izvršil nekaj [[geodezija|geodetskih]] meritev. Od leta [[1864]] do [[1866]] je živel v [[Rusija|Rusiji]], kjer je študiral [[astronomija|astronomijo]] v [[observatorijObservatorij Pulkovo|Pulkovem]] pri O.[[Otto V.Vasiljevič Struve|Ottu Vasiljeviču Struveju]], ki je leta [[1862]] nasledil svojega očeta pri vodstvu observatorija.

Po vrnitvi so Abbeja imenovali za direktorja observatorija v Cincinnatiju. Na tem mestu je postal slaven, ker je na osnovi telegrafskih[[telegraf]]skih sporočil, ki jih je dobival o [[nevihta]]h, pričel sestavljati in objavljati [[vremenska napoved|vremenske napovedi]], podobno kot je to počel J. Henry na Smithsonovem inštitutu, Univerza Harvard, Cambridge, Mass. Prvo napoved je Abbe objavil [[1. september|1. septembra]] [[1869]]. Kmalu so postale zelo razširjene in tokrat je ameriška [[vojska]] hitro ukrepala. Ustanovila je zvezdni urad, ki ga je vodil nek [[general]], njemu pa so ponudili mesto znanstvenega sodelavca. Mesto je sprejel in leta [[1871]] začel redno, trikrat na dan, izdajati vremenske napovedi. Leta [[1891]] so urad preimenovali v Meteorološki zavod ZDZDA (US Weather Bureau). Na mestu glavnega meteorologa je ostal vse do leta 1916. V javnosti pa je znan kot oče meteorološkega zavoda. Poučeval je tudi [[meteorologija|meteorologijo]] na univerzi Johns Hopkins v Baltimoreu, Maryland in opravil mnogo raziskav. Ko so se zaradi napredka prometa in komunikacij razdalje na [[Zemlja|Zemlji]] skrajšale, se je pomen vremenskih napovedi še povečal. Telegrafu so se kmalu pridružila [[radio|radijska]] poročila, [[meteorološki balon|meteorološki baloni]], radarji[[radar]]ji in končno [[umetni satelit|umetni sateliti]], ki danes nadzirajo nastajanje oblakov[[oblak]]ov s položajev nad atmosfero[[ozračje]]m.

Bil je tudi med tistimi, ki so predlagali uvedbo standardnih časovnih območij ali pasov (con). Pred koncem [[19. stoletje|19. stoletja]] je imelo vsako področje svoj krajevni čas, ki je bil bolj ali manj prilagojen kajevnemukarjevnemu [[lega|položaju]] [[Sonce|Sonca]]. Različni krajevni časi pa tedaj niso povzročali posebnih težav, saj so bile potovalne hitrosti[[hitrost]]i zelo majhne. S prihodom [[železnica|železnice]] so nastale tudi prve težave. Sestavljanje [[vozni red|voznih redov]] je postalo skoraj nemogoče. Na osnovi članka, ki ga je objavil leta [[1879]], je vlada uradno uzakonila časovni sestav, ki ga je prej zase uporabljala železnica. Leta [[1883]] so ZDA razdelili na štiri območja z različnimi standardnimi časi. Za standardni čas vsakega pasu pa so izbrali poprečjepovprečje časov tistega področja. Sestav časovnih pasov danes uporabljamo po vsem svetu. S pričetkom [[letalstvo|letalskega]] prometa je ta razdelitev postala še bolj potrebna in koristna.