Cleveland Abbe: Razlika med redakcijama

 

Leta [[1857]] je Abbe diplomiral na šoli, ki se danes imenuje koledž mesta New York Univerze New York. Potem ko je nekaj let učil na univerzi v Michiganu, je za ameriško vlado izvršil nekaj [[geodezija|geodetskih]] meritev. Od leta [[1864]] do [[1866]] je živel v [[Rusija|Rusiji]], kjer je študiral astronomijo v [[observatorij Pulkovo|Pulkovem]] pri O. V. Struveju, ki je leta [[1862]] nasledil svojega očeta pri vodstvu observatorija. Po vrnitvi so Abbeja imenovali za direktorja observatorija v Cincinnatiju. Na tem mestu je postal slaven, ker je na osnovi telegrafskih sporočil, ki jih je dobival o [[nevihta]]h, pričel sestavljati in objavljati [[vremenska napoved|vremenske napovedi]], podobno kot je to počel J. Henry na Smithsonovem inštitutu, Univerza Harvard, Cambridge, Mass. Prvo napoved je Abbe objavil [[1. september|1. septembra]] [[1869]]. Kmalu so postale zelo razširjene in tokrat je ameriška vojska hitro ukrepala. Ustanovila je zvezdni urad, ki ga je vodil nek general, njemu pa so ponudili mesto znanstvenega sodelavca. Mesto je sprejel in [[1871]] začel redno, trikrat na dan, izdajati vremenske napovedi. [[1891]] so urad preimenovali v Meteorološki zavod ZD (US Weather Bureau). Na mestu glavnega meteorologa je ostal vse do leta 1916. V javnosti pa je znan kot oče meteorološkega zavoda. Poučeval je tudi meteorologijo na univerzi Johns Hopkins v Baltimoreu, Maryland in opravil mnogo raziskav. Ko so se zaradi napredka prometa in komunikacij razdalje na Zemlji skrajšale, se je pomen vremenskih napovedi še povečal. Telegrafu so se kmalu pridružila radijska poročila, meteorološki baloni, radarji in končno umetni sateliti, ki danes nadzirajo nastajanje oblakov s položajev nad atmosfero. Bil je tudi med tistimi, ki so predlagali uvedbo standardnih časovnih območij ali pasov (con). Pred koncem 19. stoletja je imelo vsako področje svoj krajevni čas, ki je bil bolj ali manj prilagojen kajevnemu položaju Sonca. Različni krajevni časi pa tedaj niso povzročali posebnih težav, saj so bile potovalne hitrosti zelo majhne. S prihodom železnice so nastale tudi prve težave. Sestavljanje voznih redov je postalo skoraj nemogoče. Na osnovi članka, ki ga je objavil [[1879]], je vlada uradno uzakonila časovni sestav, ki ga je prej zase uporabljala železnica. [[1883]] so ZDA razdelili na štiri območja z različnimi standardnimi časi. Za standardni čas vsakega pasu pa so izbrali poprečje časov tistega področja. Sestav časovnih pasov danes uporabljamo po vsem svetu. S pričetkom letalskega prometa je ta razdelitev postala še bolj potrebna in koristna.