Hercegovina: Razlika med redakcijama

'''Hercegovína''' je pokrajina na jugu države [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]]. Njene meje niso enoznačno določene; z okoliokrog 12 00011.500<ref>[http://www.most.ba/102/082t.aspx "Administrativno uređenje Hercegovine od 1945. do 1952. godine"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729013018/http://www.most.ba/102/082t.aspx|date=2017-07-29}} by Adnan Velagić, ''Most – časopis za obrazovanje, nauku i kulturu'', No. 191 (October 2005), pp. 82–84. {{issn|0350-6517}}.</ref> do 12.000 kvadratnimi kilometri<ref name="redah.ba2">{{cite book|title=Regionalna strategija ekonomskog razvoja Hercegovine|url=https://www.redah.ba/index.php/hr/publikacije/analize-strategije-studije/finish/15-analize-strategije-studije/20-regionalna-strategija-ekonomskog-razvoja-hercegovina.html|website=Regionalna razvojna agencija za Hercegovinu (REDAH.ba) – in conjunction with the EU RED Project|access-date=22 November 2020|location=Bosna i Hercegovina|chapter=3. Hercegovačka regija|language=sh|format=pdf / html|date=November 2004}}</ref> zavzema slabo četrtino države.<ref>{{navedi knjigo |title=Regionalna strategija ekonomskog razvoja za ekonomsku regiju Hercegovina |publisher=Regionalna razvojna agencija za Hercegovinu (REDAH) |pages=24–26 |date=november 2004 |url=https://www.scribd.com/document/258000607/Hercegovina}}</ref><ref name="most">{{navedi novice |last=Velagić |first=Adnan |title=Administrativno uredjenje Hercegovine od 1945. do 1952. |date=oktober 2005 |url=http://www.most.ba/102/082t.aspx |newspaper=Most |language=bs}}</ref> Največje in osrednje hercegovsko mesto je [[Mostar]].

Hercegovina, kar pomeni »ozemlje [[vojvoda|hercega]]« oziroma »[[vojvodstvo]]«, se imenuje po plemiču [[Stjepan Vukčić Kosača|Stjepanu Vukčiću Kosači]], ki je naziv velikega vojvode prevzel leta 1448. Po zavzetju njegovega ozemlja s strani [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] je to ozemlje postalo [[Hercegovski sandžak]] znotraj [[Bosanski pašaluk|Bosanskega pašaluka]] ([[ejalet]]a), ki je bil med letoma 1833 in 1851 povzdignjen v lasten [[Hercegovski pašaluk]]. Glavno mesto je bilo v [[Foča|Foči]].<ref name="Ćirković-Istorija-Bosne-pp.336+">{{cite book|last1=Ćirković|first1=Sima M.|author1-link=Sima Ćirković|title=Istorija srednjovekovne bosanske države|date=1964|publisher=[[Serbian Literary Guild]]|pages=starting with 336|url=https://books.google.com/books?id=PO02AAAAMAAJ&q=editions:OQ9SR41mPXUC|access-date=21 March 2021|language=sr|chapter=Chepter 7: Slom Bosanske države; Part 3: Pad Bosne}}</ref><ref>John V.A. Fine, "The Medieval and Ottoman Roots of Modern Bosnian Society", in Mark Pinson, ed., ''The Muslims of Bosnia-Herzegovina: Their Historic Development from the Middle Ages to the Dissolution of Yugoslavia'', Harvard Middle East Monographys '''28''', Harvard University Center for Middle Eastern Studies, 2nd ed, 1996 {{ISBN|0932885128}}, p. 11</ref><ref>B. Djurdjev, "Bosna" in ''Encyclopaedia of Islam'' 2nd ed. P. Bearman, Th. Bianquis, C.E. Bosworth, E. van Donzel, W. P. Heinrichs, eds. {{doi|10.1163/1573-3912_islam_COM_0126}}, 2012.</ref> Na [[Berlinski kongres|berlinskem kongresu]] 1878 je večina Hercegovine padla pod [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrsko]] upravo, njen vzhodni del pa je pripadel [[Črna gora|Črni gori]]. Danes je po [[Daytonski sporazum|daytonskem sporazumu]] Hercegovina razdeljena med [[Federacija Bosne in Hercegovine|Federacijo BiH]] z večinsko [[Hrvati|hrvaškim]] prebivalstvom in [[Republika Srbska|Republiko Srbsko]] s pretežno [[Srbi|srbskim]] prebivalstvom, oboji pomešani z [[Bošnjaki]].

Zemljepisno se Hercegovina sestoji iz dveh celot, nizke in visoke Hercegovine. Nizka Hercegovina je submediteranskega značaja in obsega območje spodnjega toka reke [[Neretva|Neretve]] s pritoki; oblikovana je v [[apnenec|apnenčaste]] visoke ravni in [[kraško polje|kraška polja]], pri [[Neumski zaliv|Neumskem zalivu]] ima 20 km dolg izhod na Jadransko morje. Visoka Hercegovina severno od nje je grajena iz visokega krasa in pripada goratemu osrednjemu delu Bosne in Hercegovine s pogorji Čvrsnica in Prenj. Po geotektonski in geomorfološki sestavi se Hercegovina znatno razlikuje od [[Bosna|Bosne]]. Najpomembnejša vodotoka sta Neretva, dolga 225 kilometrov, in ponornica [[Trebišnjica]] s 96,5 kilometra nadzemne dolžine.<ref name="most"/><ref>{{navedi splet |url=https://proleksis.lzmk.hr/26101/ |title=Hercegovina |accessdate=21. maja 2022 |website=Proleksis enciklopedija |language=hr}}</ref>

Večja mesta v Hercegovini so [[Mostar]] (60 19560.195 prebivalcev), [[Trebinje, Bosna in Hercegovina|Trebinje]] (23 77023.770), [[Konjic]] (10 73210.732), [[Bileća]] (7616), [[Posušje]] (6267), [[Široki Brijeg]] (6149), [[Čapljina]] (5774), [[Gacko]] (5363), [[Nevesinje]] (5162), [[Grude]] (4347), [[Ljubuški]] (4023), [[Stolac]] (3816) in [[Neum]] (3013).<ref>{{navedi splet |url=http://www.statistika.ba/ |title=Popis 2013 u BiH |accessdate=21. maja 2022 |website=statistika.ba |language=bs}}</ref><ref name="redah.ba2" />