Kubanska raketna kriza: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja Oznaki: vrnjeno vizualno urejanje |
Restored revision 5803829 by InternetArchiveBot (talk): Rb (TwinkleGlobal) Oznaka: razveljavitev |
||
Vrstica 3:
{{Infopolje Napad na civiliste|image=Soviet-R-12-nuclear-ballistic missile.jpg|caption=Referenčna fotografija Cie sovjetske balistične rakete srednjega dosega na Rdečem trgu v Moskvi|date=16. oktober 1962–29. oktober 1962|location=[[Kuba]]}}
Kriza se je začela, ko je ameriško vodstvo izvedelo, da na [[Kuba|Kubi]] skrivaj nameščajo sovjetske [[jedrsko orožje|rakete z jedrskimi konicami]], ki bi lahko dosegle Združene države Amerike. Predsednik [[John Fitzgerald Kennedy|John Kennedy]] je poslal okrepitve v ameriško [[pomorsko oporišče]] [[Guantanamo]] in [[22. oktober|22. oktobra]] 1962 od sovjetskega [[Komunistična partija Sovjetske zveze|partijskega]] voditelja [[Nikita Hruščov|Nikite Hruščova]] in [[predsednik Kube|kubanskega predsednika]] [[Fidel Castro|Fidela Castra]] zahteval, da naj prenehajo z nameščanjem [[balistična raketa|raket]] ter odstranijo raketna oporišča. Sovjeti so sestrelili ameriško [[vojaška letala|vojaško letalo]], ki je preletavalo kubansko
Predsednik Kennedy je Sovjetom zagrozil, da bo napadel njihovo ladjevje, ki se je bližalo Kubi s sestavnimi deli za jedrsko raketno oporišče, če se to ne bo obrnilo. To bi zagotovo sprožilo sovjetski odgovor in verjetno celo [[Tretja svetovna vojna|tretjo svetovno vojno]]. Na ukaz Hruščova so se pri t. i. »orehovi črti« obrnile sovjetske [[trgovska ladja|trgovske ladje]]. Sovjetska zveza je privolila v zahteve ZDA in izpraznila raketna oporišča, v zameno pa naj ZDA ne bi napadle Kube. Del tega sporazuma pa je bil tudi umik ameriškega jedrskega orožja iz [[Turčija|Turčije]], ki je bil širši [[javnost]]i dlje časa nepoznan.
| |||