Karel II. Anžujski: Razlika med redakcijama

'''Karel II. Anžujski''' je nasledil očeta [[Karel I. Anžujski|Karla I. Anžujskega]] na prestolu [[Neapeljsko kraljestvo|Neapeljskega kraljestva]], ko je bil v ujetništvu. Bil je zaprt pri [[Aragonsko kraljestvo|Aragoncih]], sovražniki so mu diktirali pogoje predaje, prijatelji pa terjali dobičke, ki jih je oče obljubil za sodelovanje v križarski vojni. Aragonci so ga po posredovanju angleškega kralja [[Edvard I. Angleški|Edvarda I.]] za veliko odkupnino začasno izpustili, da bi mogel urediti zadeve, za talce pa jim je moral prepustiti svoje tri sinove in 60 provansalskih plemičev. V treh letih naj bi dosegel pomiritev Aragoncev s [[Francozi]] in [[papež]]em. To se mu sicer ni posrečilo, a po nekaj letih si ga tudi Aragonci niso več želeli imeti v zaporu. Škodo, ki jo je pri tem utrpel [[Karel Valois]], brat [[Filip III. Francoski|Filipa III.]], kateremu je [[papež Martin IV.]] pred križarsko vojno že obljubil Aragonsko kraljestvo, je Karel II. poplačal tako, da mu je dal za ženo hčerko Margareto z grofijama [[Anjou]] in [[Maine]] kot doto in še 20.000 funtov srebra.

{{nobleS-stubstart}}