Wettinci: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Albertinci: np |
|||
Vrstica 34:
Klub temu, da so leta 1499 sprejeli načelo, da kneževine ne bodo delili, je leta 1656 volilni knez Ivan Jurij I. dele kneževine zapustil tudi trem mlajšim sinovom; nastale so podveje Saška-Weißenfels, Saška-Merseburg in Saška-Zeitz (na [http://upload.wikimedia.org/wikipedia/de/thumb/a/a4/Sachsen-Wei%C3%9Fenfels-Karte-1657.jpg/800px-Sachsen-Wei%C3%9Fenfels-Karte-1657.jpg zemljevidu] v letu 1657)
Albertinci so vodili velikopotezno gospodarsko in kulturno politiko in iz prestolnice [[Dresden]] naredili središče nemške umetnosti in kulture. Poskus vzpona v zunanji politiki pa jim ni uspel. Volilni knez Friderik Avgust I. je leta 1697 prestopil v katolicizem, da je lahko postal [[Poljska|poljski]] kralj. Vendar ga je ta položaj potegnil v [[
V 19. stoletju je poskušala albertinska veja Wettincev, ki je po koncu Svetega rimskega cesarstva leta 1806 s pomočjo Napoleona prišla do kraljevske krone, igrati samostojno, izravnalno politiko med velikima silama Prusijo in Avstrijo, dokler se ni pod kraljem Albertom I. podredila Prusiji. Albetinci so [[Kraljevina Saška|kraljevini Saški]] vladali še do leta 1918.
|