Monarhija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 43:
Monarhije so ena najbolj suverenih in stabilnih vladavin. A zaradi trgovinskih spopadov in nezainteresiranih velesil se oblikujejo države, kjer nihče v resnici ni zainteresiran za kaj drugega kot neke minimalne civilizacijske norme. Državi se postavi vojnega diktatorja in se ga oboroži, država pa je suverena le toliko, kolikor je bolj učinkovito začeti vojno. Taki državi se reče nesuverena monarhija, vazali. Interesno ji vladajo od zunaj, okrilje hegemonije je očitno. Najbolj znan primer so bili afriški plemenski voditelji v negotovih državah, mali teritorialni kralji, suvereni od Vzhodnoindijske družbe in Podkralja, a v resnici popolnoma podrejeni glede pravic sklepanja pogodb.
V Afriki je ogromno regionalnih poddržavic, ki imajo svoj teritorij, plemenskega vodjo in vse lastnosti države, a so v smislu ustave sestavni del neke druge države. Podoben odnos do različnih posebnosti je ohranila tudi
=== Država, državotvornost ===
Monarhije so v večji meri starejše od kakršnekoli politološke vede, velikokrat celo starejše od sodobnega definiranja države. Monarhije tako se ne obremenjujejo z nacionalnimi državami ali mejami, zaradi ozemeljskih konfliktov teh vrst so tudi nastale prve oblike diplomacije. Monarh tudi ne išče legitimacije svoje vladavine s človekovimi pravicami, saj je večino svoje oblasti izgubil ravno z uvedbo ustavne ali parlamentarne monarhije. Znanost ustvarjanja države je tako razvila različna orodja v prid vladarja za lažje upravljanje običajnih poslov. Državotvornost monarh ohranja predvsem z osebno povezavo z naravo vladavine. Četudi so monarhi vladarji svoje države, svojih državljanov, je monarhija učinkovita predvsem, če jo državljani čutijo kot pomemben del njihovega doživljanja države.
== Zunanje povezave ==
| |||