Kolo: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Spine |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 41:
[[Slika:Dreadnaught wheel, small 1.jpg|sličica]]
[[File:BMW tire.jpg|thumb|Kolo z pnevmatiko avtomobila [[BMW]]]]
[[Pnevmatika]] je okrogla obroču ali prstanu podobna [[guma]], ki se natakne na kolo. Pnevmatika ščiti kolo pred stresnimi dogodki neravne [[Cesta|ceste]], ščiti pa tudi voznika in potnike pred neravninami in neudobnimi površinami. Guma je raztegljiva, napihljiva in ima lastnosti oprijema zaradi katerih je vozilo v stiku tudi z neravno površino in krmiljenje
=== Obleka, navleka, prevleka koles ===▼
▲===Obleka, navleka, prevleka koles===
Vožnja v bolj nenavadnih okoljih je prineslo rešitve, kako bi ohranjali vožnjo v pogojih, ko kolesa prinašajo na neravnem terenu manj optimalno vedenje vozila. Snežne verige recimo dodajo kolesu dodatno trenje, zaradi katerega se vozilo obnaša bolje na snegu. Vozilo lahko dobi gosenice, mehansko prevleko, ki omogoči vozilu, da lahko prevozi globoke jarke, brez da bi kolesa obtičala v zraku ali celo podaljšane vpete opornice, ki nadomestijo gumo in omogočijo oprijem kolesa na področju skoraj celotnega premera kolesa ravne površine.
Pri večjih tovornih vozili so gume občasno podvojene in jih je več kot štiri. Nekatere gume izgubijo pogon ali se prenehajo vrteti zaradi ovir. Nekatera vozila imajo svetlo plastiko, ki zija ven s kolesa in tako omogoča vozniku, da opazi nenavadno vedenje koles ob vožnji večjega tovornega vozila na daljših vožnjah.
== Mehanske prednosti ==
Preprosti stroj je sestavljen s kolesa in osi, os ima dva diska, dva različna cilindra, ki pa nista enake velikosti, imata različen premer. Os vrti nekdo s primerno silo in ta sila je prepuščena vrtenju, je torej tangentna sila. Sila vrtenja bi morala v idealnih pogojih enaka sili, ki jo premore os za disk.
Naj bo a in b dolžina polmera diska in ročice. Če se ročica premika s silo F na robu kolesa A, se premika kolo B s silo F(b), ki je ta sila prevede v silo zunanjega dela diska B. Sorazmerje silnic F je enako sorazmerju med polmeri A in B.
: <math>MA = \frac{F_B}{F_A} = \frac{a}{b}.</math>
Mehanska prednost preprostega stroja, kot je kolo in os, se meri kot stopnja odpora na delo, torej izgubljenega dela. Teoretično v idealnih razmerah gre lahko za izjemno kratko ročico in nesmiselno velikim kolesom B.<ref name="Bowser">Bowser, Edward Albert, 1890, [https://books.google.com/books?id=UdM3AAAAMAAJ&pg=PR9&dq=wheel+and+axle&hl=en&ei=w_xBTdD9IMzOgAf0tbDVAQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=9&ved=0CGAQ6AEwCA#v=onepage&q=wheel%20and%20axle&f=false An elementary treatise on analytic mechanics: with numerous examples.] (Originally from the University of Michigan) D. Van Nostrand Company, pp. 190</ref> Z uporabo različnih velikosti koles (verižne prestave) se lahko poveča ali zmanjša tudi moč ročice. To je narava sestavljenega prestavnega sistema.<ref>Baker, C.E. The Principles and Practice of Statics and Dynamics{{nbsp}}... for the Use of Schools and Private Students. London: John Weale, 59, High Holborn. 1851 pp. 26–29 [[iarchive:principlesandpr01bakegoog/page/n35|<!-- pg=26 quote="wheel and axle". --> read online or download full text]]</ref>
Na kolesih na močan zunanji pogon se ne izrablja izkoristek s pomočjo velikega kolesa. Še več, polmer osi ima manjši radij od kolesa.Trenje med kolesom in cesto je prav tako nizko, zato zadošča že majhna sila na osi, pravo prednost pa pridobi sistem zaradi visoke hitrosti vrtenja, ki nastane zaradi prestav.
=== Trenje ===
Da bi merili izrabo stroja z osjo in kolesom, moramo vračunati tudi trenje kot odstopanje med razmerjem vstopne in izstopne silnice na zunanjem delu diska glede ne razmerje polmerov. To rešuje formula:
: <math>\mathrm{AMA} = {F_\text{out} \over F_\text{in}} = \eta \cdot { \mathrm{Radius}_\text{wheel} \over \mathrm{Radius}_\text{axle}} </math>
kjer je
: <math>\eta = {P_\text{out} \over P_\text{in} }</math> torej vhodna in izhodna moč pogona.
| |||