Monarhija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
m →Oblike monarhije: država namesto otoka |
||
Vrstica 20:
'''Ustavna monarhija''': U tej obliki monarhije ustava določa velik del pravnih razmerij v državi. Monarh ima dolžnosti in oblasti v okviru že napisanega akta, ima pravico usmerjati državo, a voljeni predstavniki niso zavezani upoštevati monarha. Izvršna oblast je v marsičem usmerjena s strani vladarja, monarh tako lahko priporoča rešitve ali imenuje mandatarja, ki kasneje oblikuje vlado. Primer je Kneževina [[Lihtenštajn|Liechtenstein]].
'''Parlamentarna monarhija''': Parlamentarna monarhija je pod-oblika ustavne, kjer monarh razen ustavnih omejitev pravzaprav niti ne sodeluje v državnih zadevah. Vlada in parlament sta v skorajda popolnoma suverena v delovanju. Monarh ima sicer neformalen vpliv, a je predvsem reprezentativni organ. Primer: [[Belgija]], [[Danska]], [[Luksemburg]], [[Norveška]], [[Nizozemska]], [[Švedska]], [[Španija]], [[
Resnična posebnost je monarhija z dvema vladarjema. Andora ima tako dva predstavnika, princa.
Vrstica 27:
Zaradi ustavne vloge, kjer monarhija združuje in kombinira v eni osebi več vej oblasti, je vladar monarhije velikokrat v zapletenem odnosu do teologije. Kot človek ji mora biti podrejen, a kot vladar ima posebno povezavo z opisovanje svoje moči. Tako so kralji občasno sveti, branilci vere, najvišja morala, v najstarejših oblikah vladavine pa so zaradi dednega prenosa oblasti prevzeli vlogo polbogov ali bogov, nekako priključeni shemi teologije mnogih bogov kot posinovljenci ali reinkarnacije.
Zaradi verskih vsebin so verska vprašanja vedno hkrati podlaga za izpraševanje državne usmeritve. Javna morala pa se ravna po kralju in njegovi rodbini. A to ni nujno zavezujoče. Ob dovolj močni vlogi vladarja, se lahko vladar ubrani predpisom morale in tako ogne nadzoru. Vloga verskih institucij je lahko tudi del funkcij monarha.
== Naziv monarha ==
| |||