Monarhija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Oznaka: razveljavitev |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 2:
'''Monarhija''' ([[Stara grščina|starogrško]] {{lang|grc|μοναρχία}} ''monarchía'' 'vladavina enega') je oblika [[vladavina|vladavine]], kjer pripada najvišja oblast [[vladar]]ju (na primer [[kralj]]u). Ta oblast pripada monarhu v celoti (absolutna monarhija) ali si jo deli s [[parlament]]om ([[ustavna monarhija]]).
Zgodovinsko je kraljevina ena bolj stabilnih ureditev in zgodnjih ureditev države, saj predvideva prenos vladarja po dedni liniji. Upravljanje države je tako predvidljivo, vladar vzgaja svojega naslednika in mu nakloni različna orodja za usposabljanje in osvajanje samostojnega pogleda na svet.
Kraljevina se je kasneje razvila iz jasno določenih meja kraljestva in bolj dorečenih odnosov do veljakov države, uradništva, vojaštva in kmetijstva. Kralj je tako imel svoj dvor, svoje spremstvo, stražo. Dvor je bil obenem kraljevo okrilje in hkrati način komuniciranja do vladarja in njegove rodbine.
Z uvedbo predstavniškim domov, parlamenta in mestnih grofij ali celo samostojnih mestnih središč so monarhije na dvoru potrebovale samostojne predstavnike. Parlamentarne monarhije so omogočile prve samostojne ureditve, kjer se kralj ni več vpletal v neke zakonodajne dejavnosti, celo davke. Mnoge države so ohranile skorajda popolno samostojnost, a zaprisegle simbolno zvestobo monarhu.
Mnoge protokolarne posebnosti so značilne za monarhijo določene države. Pomnjenje teh protokolov je lahko celo ustavna kategorija. Za razliko od republikanske ustave, kjer je večina vsebine zapisana v odločbah ali celo predpisana kot poslovnik, je ustava monarhije večinoma zavezana protokolu ali celo le zgodovinskemu spominu. Država, ki je poznala absolutistično monarhijo, in je prešla na ustavno monarhijo, lahko preide na pol-ustavno ureditev velikokrat že na ravni kršitve več desetletij dolgega protokola. Kralj je predstavnik države, a ima lahko tudi druge funkcije izvršnega dela oblasti. Le redkokdaj ima pravico imenovati funkcionarje ali pisati zakone ali odstavljati sodnike, a lahko postane pomemben koordinator državne politike.
== Oblike monarhije ==
S nastankom modernih držav poznamo v Evropi predvsem tri oblike monarhije:
'''Absolutistična monarhije''': V tej obliki ima monarh izključno in osebno oblast nad vsemi posli države. Je vodja državne uprave, vojske in kmetijstva, četudi ni zainteresiran za fevdalna razmerja, gradi močno državno upravo in vojsko: Bruneji, Vatikan, .
'''Ustavna monarhija''': U tej obliki monarhije ustava določa velik del pravnih razmerij v državi. Monarh ima dolžnosti in oblasti v okviru že napisanega akta, ima pravico usmerjati državo, a voljeni predstavniki niso zavezani upoštevati monarha. Izvršna oblast je v marsičem usmerjena s strani vladarja, monarh tako lahko priporoča rešitve ali imenuje mandatarja, ki kasneje oblikuje vlado. Primer je Kneževina Liechtenstein.
'''Parlamentarna monarhija''': Parlamentarna monarhija je pod-oblika ustavne, kjer monarh razen ustavnih omejitev pravzaprav niti ne sodeluje v državnih zadevah. Vlada in parlament sta v skorajda popolnoma suverena v delovanju. Monarh ima sicer neformalen vpliv, a je predvsem reprezentativni organ. Primer: Belgija, Danska, Luksemburg, Norveška, Nizozemska, Švedska, Španija, Velika Britanija.
== Zunanje povezave ==
| |||