Redakcija: 00:50, 7. oktober 2022 uredi InternetArchiveBot (pogovor \| prispevki) Boti 61.381 urejanj Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.2 ← Starejše urejanje		Redakcija: 01:34, 17. februar 2023 uredi razveljavi A09Bot (pogovor \| prispevki) Boti 29.838 urejanj odstranjevanje nerabljene predloge Novejše urejanje →
Vrstica 9: Leta 1613 je na Univerzi v Leidnu nasledil svojega očeta Rudolpha Snella (1546—1613) in predaval [[matematika\|matematiko]]. Prvi je od leta 1614 (1615) do 1617 začel meriti [[poldnevnik\|poldnevniški]] (meridianski) lok med [[Alkmaar]]om in [[Bergen op Zoom\|Bergen]]om zaradi določitve [[Zemljin polmer\|velikosti]] [[Zemlja\|Zemlje]]. Pri tem si je pomagal s postopkom [[triangulacija\|triangulacije]], ki jo je sam razdelal. Postopek je že leta 1533 proučeval [[Regnier Gemma Frisius\|Frisius]]. Mesti sta ležali narazen za 1° in Snell je izmeril vrednost 1 poldnevniške stopinje 107,395  km. Današnja sprejeta vrednost je okoli 111 [[kilometer\|km]]. Svoj postopek je objavil leta 1617 v delu ''Holandski [[Eratosten]]'' (''Eratosthenes Batavus''), ki ga imajo za začetek [[znanost\|znanstvene]] [[geodezija\|geodezije]]. Leta 1618 je uredil astronomska opazovanja Landgravea Williama IV. Hesseškega ''Coeli et siderum in oe errantim observationes Hassiacae''. Vrstica 40: * {{Projekt Matematična genealogija\|id=125302}} {{portal\|astronomija~~\|{{ispa}}~~}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Snell van Royen, Willebrord}} [[Kategorija:Nizozemski astronomi]] [[Kategorija:Nizozemski fiziki]]

Willebrord Snell van Royen: Razlika med redakcijama