Raketoplan Columbia: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miggie H (pogovor | prispevki)
pp, dp
Miggie H (pogovor | prispevki)
m pika
 
Vrstica 2:
'''Raketoplan Columbia''' (uradna oznaka '''OV-102''') je bil [[raketoplan]], ki je bil v uporabi med letoma 1981 in 2003 kot prvi od petih raketoplanov v [[NASA|Nasini]] floti.
 
Ime je dobil po istoimenski [[ladja|ladji]], ki je pod poveljstvom [[Robert Gray|Roberta Graya]] raziskovala [[Tihi ocean]] in kot prva ameriška ladja obplula svet. Columbia se je imenoval tudi komandni modul odprave [[Apollo 11]]. Prva odprava raketoplana Columbia je bila imenovana STS-1. Šlo je za testni polet, ki je bil opravljen med 12. in 14. aprilom 1981 v skupnem trajanju 54,5 ure.
 
V dveh desetletjih se je ta raketoplan odpravil na 28 vesoljskih poletov. Zadnja odprava je bila imenovana STS-107 ter se je začela 16. januarja 2003 z izstrelitvijo na [[Kennedyjev vesoljski center|Kennedyjevem vesoljskem centru]] na [[Florida|Floridi]]. Šlo je za znanstveno oziroma raziskovalno misijo, ki ni vključevala obiska [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]] ter je imela potekati 16 dni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/le-16-minut-pred-koncem-odprave/ |title=Le 16 minut pred koncem odprave |accessdate=2. februarja 2023 |date=1. februar 2023 |last=Senica |first=Saša |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |language=sl }}</ref> Končala se je 1. februarja 2003, ko je bil kratko po 9. uri zjutraj po [[UTC−05:00|krajevnem času]] načrtovan pristanek raketoplana na stezi 33 Kennedyjevega vesoljskega centra. Šestnajst minut pred načrtovanim pristankom je kontrolni center ob vstopu raketoplana v [[ozračje|atmosfero]] izgubil radijsko zvezo s posadko. Kmalu zatem je bila potrjena [[Nesreča raketoplana Columbia|nesreča]], v kateri je raketoplan v ognju razpadel na višini okoli 63&nbsp;km nad [[Teksas]]om. V kasnejši preiskavi so ugotovili, da je bil vzrok nesreče kos izolacije rezervoarja za gorivo [[nosilna raketa|nosilne rakete]], ki je odpadel ob izstrelitvi in poškodoval sprednji rob krila. V nesreči je umrlo vseh sedem članov posadke. Med člani posadke sta bili dve ženski in prvi [[Izraelci|Izraelec]] v zgodovini vesoljskih poletov. To je do danes največja Nasina katastrofa po [[Nesreča raketoplana Challenger|eksploziji raketoplana Challenger]] leta 1986, ko je prav tako umrlo vseh sedem članov posadke.