Wikipedija

Raketoplan Columbia: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Miggie H (pogovor | prispevki)
2.095 urejanj
slog, dp
Miggie H (pogovor | prispevki)
2.095 urejanj
pp, dp
Vrstica 1:
[[Slika:Columbia landing on Rogers dry lake.triddle.jpg|thumb|right|200px|Columbia pri pristanku]]
'''Raketoplan Columbia''' (uradna oznaka '''OV-102''') je bil [[raketoplan]], ki je bil v uporabi med letoma 1981 in 2003 kot prvi od petih raketoplanov v [[NASA|Nasini]] floti.
'''Raketoplan Columbia''' je bil prvi pravi [[NASA|NASIN]] [[raketoplan]], z uradno oznako '''[[oznaka orbitalnega plovila|OV-102]]'''. Ime je dobil po istoimenski ladji, ki je pod poveljstvom [[Robert Gray|Roberta Grayja]] raziskovala [[Tihi ocean]] in kot prva ameriška [[ladja]] obplula svet. Columbia se je imenoval tudi komandni modul odprave [[Apollo 11]]. Raketoplan Columbia je poletel na prvo odpravo aprila 1981.▼
 
▲'''Raketoplan Columbia'''Ime je bildobil prvipo praviistoimenski [[NASAladja|NASINladji]] [[raketoplan]], z uradno oznako '''[[oznaka orbitalnega plovila|OV-102]]'''. Ime je dobil po istoimenski ladji, ki je pod poveljstvom [[Robert Gray|Roberta GrayjaGraya]] raziskovala [[Tihi ocean]] in kot prva ameriška [[ladja]] obplula svet. Columbia se je imenoval tudi komandni modul odprave [[Apollo 11]]. RaketoplanPrva odprava raketoplana Columbia je poletelbila naimenovana prvoSTS-1. odpravoŠlo aprilaje za testni polet, ki je bil opravljen med 12. in 14 aprilom 1981 v skupnem trajanju 54,5 ure.
Raketoplan Columbia je 16. januarja 2003 vzletel s [[Kennedyjev vesoljski center|Kennedyjevega vesoljskega centra]] na [[Florida|Floridi]] in začel svojo 28. odpravo, imenovano STS-107. Šlo je za znanstveno oziroma raziskovalno misijo, ki ni vključevala obiska [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]] ter je imela potekati 16 dni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/le-16-minut-pred-koncem-odprave/ |title=Le 16 minut pred koncem odprave |accessdate=2. februarja 2023 |date=1. februar 2023 |last=Senica |first=Saša |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |language=sl }}</ref> Končala se je 1. februarja 2003, ko je bil načrtovan pristanek raketoplana na stezi oporišča [[Cape Canaveral]] na Floridi, ki se je imel zgoditi kratko po 9. uri zjutraj po [[UTC−05:00|krajevnem času]]. Šestnajst minut pred načrtovanim pristankom je kontrolni center ob vstopu raketoplana v [[ozračje|atmosfero]] izgubil radijsko zvezo s posadko. Kmalu zatem je bila potrjena [[Nesreča raketoplana Columbia|nesreča]], v kateri je raketoplan v ognju razpadel na višini okoli 63&nbsp;km nad [[Teksas]]om. V kasnejši preiskavi so ugotovili, da je bil vzrok nesreče kos izolacije rezervoarja za gorivo [[nosilna raketa|nosilne rakete]], ki je odpadel ob vzletu in poškodoval sprednji rob krila. V nesreči je umrlo vseh sedem članov posadke. Med člani posadke sta bili dve ženski in prvi [[Izraelci|Izraelec]] v zgodovini vesoljskih poletov. To je do danes največja Nasina katastrofa po [[Nesreča raketoplana Challenger|eksploziji raketoplana Challenger]] leta 1986, ko je prav tako umrlo vseh sedem članov posadke.▼
 
▲RaketoplanV Columbiadveh desetletjih se je ta raketoplan odpravil na 28 vesoljskih poletov. Zadnja odprava je bila imenovana STS-107 ter se je začela 16. januarja 2003 vzletelz sizstrelitvijo na [[Kennedyjev vesoljski center|KennedyjevegaKennedyjevem vesoljskegavesoljskem centracentru]] na [[Florida|Floridi]] in začel svojo 28. odpravo, imenovano STS-107. Šlo je za znanstveno oziroma raziskovalno misijo, ki ni vključevala obiska [[vesoljska postaja|vesoljske postaje]] ter je imela potekati 16 dni.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/le-16-minut-pred-koncem-odprave/ |title=Le 16 minut pred koncem odprave |accessdate=2. februarja 2023 |date=1. februar 2023 |last=Senica |first=Saša |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |language=sl }}</ref> Končala se je 1. februarja 2003, ko je bil načrtovan pristanek raketoplana na stezi oporišča [[Cape Canaveral]] na Floridi, ki se je imel zgoditi kratko po 9. uri zjutraj po [[UTC−05:00|krajevnem času]] načrtovan pristanek raketoplana na stezi 33 Kennedyjevega vesoljskega centra. Šestnajst minut pred načrtovanim pristankom je kontrolni center ob vstopu raketoplana v [[ozračje|atmosfero]] izgubil radijsko zvezo s posadko. Kmalu zatem je bila potrjena [[Nesreča raketoplana Columbia|nesreča]], v kateri je raketoplan v ognju razpadel na višini okoli 63&nbsp;km nad [[Teksas]]om. V kasnejši preiskavi so ugotovili, da je bil vzrok nesreče kos izolacije rezervoarja za gorivo [[nosilna raketa|nosilne rakete]], ki je odpadel ob vzletuizstrelitvi in poškodoval sprednji rob krila. V nesreči je umrlo vseh sedem članov posadke. Med člani posadke sta bili dve ženski in prvi [[Izraelci|Izraelec]] v zgodovini vesoljskih poletov. To je do danes največja Nasina katastrofa po [[Nesreča raketoplana Challenger|eksploziji raketoplana Challenger]] leta 1986, ko je prav tako umrlo vseh sedem članov posadke.
 
V spomin na Columbio so po njej poimenovali [[vesoljska ladja|vesoljsko ladjo]] NX-02 Columbia v nanizanki ''[[Zvezdne steze#Zvezdne steze: Enterprise (2001-2005) (Star Trek: Enterprise)|Zvezdne steze: Enterprise]]'' in vrh v [[Kolorado|koloradskem]] gorovju [[Sangre de Cristo]].
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Raketoplan_Columbia«