Wikipedija:Slogovni priročnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Pisanje datumskih podatkov: priporočilo: nedeljivi presledki; mesec: rodilniška ali druga sklonska oblika |
|||
Vrstica 191:
* Glavna enota, v kateri je izražena količina, naj bo na splošno enota [[Mednarodni sistem enot|SI]] ali ne-SI enota, uradno sprejeta za uporabo s SI.
* V bolj strokovnih in znanstvenih člankih se lahko uporabljajo tudi specialistične enote, specifične za določeno področje. Zgledi so v aeronavtiki: čevlji (višina), vozli (hitrost vetra), mph (hitrost letala); v pomorstvu: navtične milje (razdalja); v astronomiji: astronomska enota (a. e., dolžina), julijansko leto (a), galaktično leto (GY); v geologiji: [predpona SI]anum (npr. [[Megaanum|Ma]]), [[svedrup]]i (pretok oceanskih tokov); ter v kemiji: ppm/pbm (št. delcev na milijon ali milijardo).
* V člankih o območjih, kjer uporabljajo [[imperialne enote]], je glede na vsebino pogosto dopustno ali priporočljivo navesti tudi te, čeprav imajo prednost metrične enote. Imperialne enote naj bodo navedene v oklepaju za metrično enoto. Na nekaterih področjih (
* V neposrednem navedku vedno ohranite enote, kot so navedene v viru. Morebitna pretvorba naj bo pri navedkih navedena v oglatih oklepajih, uporaba obskurnih merskih enot pa razložena v oglatih oklepajih ali [[PomoČ:Sklici na koncu besedila|opombah na koncu besedila]].
* Če je prostora malo (npr. v preglednicah, infopoljih, opombah v oklepajih in matematičnih formulah), imajo prednost simboli. V prozi naj se imena enot navedejo, če se pojavijo le nekajkrat (to ne velja za enote, ki se le redko napišejo tako, npr. {{xt|°C}}), če pa se enota (zlasti z dolgim imenom) ponavlja, jo je po prvi uporabi treba zapisovati s simbolom (npr {{xt|Za serijo z maso 250{{nbsp}}kilogramov se uporabi do 15 {{nbsp}}kg polnila.}}).
| |||