Bojtina: Razlika med redakcijama

'''Bojtina''' je [[naselje]] v [[Občina Slovenska Bistrica|Občini Slovenska Bistrica]]. V vasi je stalno naseljenih 20 hiš, v katerih prebiva 63 ljudi. Domačini se pretežno preživljajo s [[kmetijstvo]]m, predvsem z [[živinoreja|živinorejo]] in [[gozdarstvo]]m.

Vas Bojtina leži severozahodno od [[Šmartno na Pohorju|Šmartnega na Pohorju]] in je del krajevne skupnosti Šmartno na Pohorju. Središče vasi je od Šmartnega oddaljeno štiri kilometre. Razteza se od Šmartnega do [[Žigartov vrh|Žigartovega vrha]] in od [[Frajhajm]]a do [[Smrečno|Smrečnega]]. Vas zajema okoli tisoč hektarjev zemljišča, ki je v večini prekrito z [[iglasti gozd|iglastim gozdom]], ostalo so [[pašnik]]i in [[travnik]]i, le majhen del predstavljajo obdelovalne površine-njive. Sega od nadmorske višine 679 metrov v [[Bojtinski potok|Bojtinskem potoku]], do 1346 metrov na [[Žigartov vrh|Žigartovem vrhu]].

Vas Bojtina je najstarejša vas v krajevni skupnosti Šmartno, saj se prvič omenja leta [[1227]] pod imenom »Vogtwin«. V Bojtini stoji na nadmorski višini 1007 metrov [[cerkev Sv. Uršule, Bojtina|cerkev Sv. Uršule]]. Je podružnična cerkev župnije [[Župnija Sv. Martin na Pohorju|Župnije sv. Martin na Pohorju]] in je med podružničnimi cerkvami omenjena prva. Kdaj je bila cerkev zgrajena ni natančno znano, v pisnih virih se prvič omenja leta [[1545]]. V listinah iz [[16. stoletje|16. stoletja]] je zapisano, da jo je dal zgradil [[Jurij III Schaubberg]] na svoji posesti. Po naslikanih križih sedeč je bila posvečena, oltarji pa ne. Imela je tri oltarje, prvi [[Sveta Uršula|Sv. Uršule]], drugi [[Sveti Ahac|Sv. Ahaca]] in tretji [[Sveti Janez Krstnik|Sv. Janeza Krsnika]].

Daleč naokrog so znane ''Kresnikove lipe'', katere obseg najdebelejše meri 860 centimetrov in spada med najdebelejše [[lipa|lipe]] na Slovenskem. Kresnikove lipe sestavlja skupine petih lip, ki so posajene v neposredni bližini Kresnikove domačije. Zelo je zanimiv primerek zaraščanja dveh lip<ref>Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine (Kresnikova lipa), Ljubljana 1988</ref>. Lipe so zaščitene z odlokom o naravni in kulturni dediščini. Zraven teh lip so poznane še ''Termotove lipe'', ''Ačkova'', ''Zgornje Bojčnikova'', ''Grobnikova'', ''Robnikova'', ''Šternova''.

V vasi so trije [[etnološki muzej|etnološki muzeji]]i, dva sta bila delno obnovljena v letu [[1999]]/[[2000]] s prostovoljnim delom in prispevkov vaščanov, ter prispevkov TD Jelka. Tretjega (Šetorov mlin) pa je obnovil Anton Šahtler.