Trdnost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
m slog
 
Vrstica 1:
(1) Trdnost'''Tŕdnost''' gradiva je največja obremenitev, ki jo [[material]] zdrži preden se poruši. Trden material nikoli ni ne krhek, ne mehak. Trdnost materialov določamo eksperimentalno, na preizkušancih standardnih oblik. Preizkusi se razlikujejo po vrsti materiala in obremenitve, osnovni princip pa je pri vseh enak: obremenitev preizkušanca enakomerno povečujemo in sproti merimo naraščajočo [[Deformacija|deformacijo]], vse do porušitve. To danes delamo s pomočjo računalnika, ki nam zvezo med napetostjo in deformacijo na koncu prikaže grafično, v obliki [[Diagram|diagrama]].
'''Tŕdnost'''
 
(3)Največji Tehnična[[Mehanska vedanapetost|napetost]]<nowiki/>i, imenovanaki tudise trdnostlahko materiala,pojavi ov vrstahnekem inmaterialu obnašanjutik materialovpred pod vplivom zunanjih silporušitvijo, ki v materialih (oziroma telesih iz njih) povzročajopravimo mehanskeporušna napetostiali inzrušilna deformacijenapetost. Glede na smer delovanja napetosti ločimo tlačno, natezno, upogibno, strižno, uklonsko in torzijsko ali vzvojno napetost. Njihove učinke imenujemo sploščitev, razteg in upogib, skrajno posledico učinkov pa porušitev ali konkretneje zdrobitev, pretrg(anje) in zlom.
(1) Trdnost gradiva je največja obremenitev, ki jo material zdrži preden se poruši. Trden material nikoli ni ne krhek ne mehak. Trdnost materialov določamo eksperimentalno, na preizkušancih standardnih oblik. Preizkusi se razlikujejo po vrsti materiala in obremenitve, osnovni princip pa je pri vseh enak: obremenitev preizkušanca enakomerno povečujemo in sproti merimo naraščajočo deformacijo, vse do porušitve. To danes delamo s pomočjo računalnika, ki nam zvezo med napetostjo in deformacijo na koncu prikaže grafično, v obliki diagrama.
 
Trdnost materialov je specializirana [[Tehnika|tehniška]] veda o vrstah in obnašanju materialov pod vplivom zunanjih [[Sila|sil]], ki v materialih (oziroma telesih iz njih) povzročajo mehanske napetosti in deformacije.
(2) Največja [[napetost]], ki se lahko pojavi v nekem materialu (porušna ali zrušilna napetost) tik pred porušitvijo.
 
(3) Tehnična veda, imenovana tudi trdnost materiala, o vrstah in obnašanju materialov pod vplivom zunanjih sil, ki v materialih (oziroma telesih iz njih) povzročajo mehanske napetosti in deformacije. Glede na smer delovanja napetosti ločimo tlačno, natezno, upogibno, strižno, uklonsko in torzijsko ali vzvojno napetost. Njihove učinke imenujemo sploščitev, razteg in upogib, skrajno posledico učinkov pa porušitev ali konkretneje zdrobitev, pretrg(anje) in zlom.