Henrik IV. Pravični: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Spor z vroclavskim škofom Tomažem II.: veliki vojvoda |
→Veliki vojvoda Poljske: smrt |
||
Vrstica 81:
Henrik IV. je ponovno zbral svoje sile in avgusta 1289 na čelu svoje vojske osebno odkorakal proti Krakovu. S pomočjo izdaje krakovskih meščanov in frančiškanov je zasedel mesto mesto in bil priznan za velikega vojvodo Poljske.
[[Slika:Codex Manesse Heinrich von Breslau.jpg|thumb|Henrik IV., ilustracija v ''[[Maneški kodeks|Maneškem kodeksu]]'' okoli leta 1304]]
===Notranja politika===
Henriku IV. je med njegovo vladavino uspelo okrepiti osrednjo oblast v njegovi vojvodini in izboljšati njeno gospodarstvo. Podpiral je razvoj rudarstva in mest, od katerih so mnoga prejela nemško mestno pravo in različne privilegije. Bil je tudi izobražen človek, tekoče govoril več jezikov in aktivno podpiral zahodno dvorno kulturo in viteški etos. Sam Henrik je bil nadarjen pesnik. Dve njegovi pesmi sta bili zapisani v ''[[Maneški kodeks|Maneškem kodeksu]]''.
==Smrt==
Henrik IV. je nenadoma umrl leta 1290, star komaj dvaintrideset let. Podrobnosti njegove smrti v opisu kronista Otokarja Štajerskega so dokaj zanesljive, verodostojnost drugih pa je vprašljiva. Datum njegove smrti je v različnih virih različen. Najverjetnejši je 23. junij, omenjajo pa se tudi 24. junij, 22. julij in celo april.
Po pisanju Otokarja Štajerskega je Karel IV. želel postati poljski kraj in prosil papeža za dovoljenje za kronanje. Pogajanja so bila uspešna in Karel je papežu poslal za darilo 12.000 griven. Na poti je bilo 400 griven ukradenih, kar je papeža tako razbesnelo, da je prekinil pogajanja s Henrikom. Storilec je ušel papeževemu besu in beneškemu dožu, Karel pa ga je nameraval kaznovati. Da bi preprečili Karlovo maščevanje, so se odločili, da se ga bodo znebili. Na dvoru v Vroclavu so zaposlili lažnega odvetnika, brata enega od vojvodovih zdravnikov, ki je počasi zastrupljal Henrika. Drug Henrikov zdravnik, ki je prepoznal zastrupitev, bi ga lahko rešil
pred neizbežno smrtjo. Morilci so nazadnje zastrupili nož, s katerim je Karel rezal kruh. Ko so to odkrilil, je bilo že prepozno. Henrik se je pred smrtjo odločil, da ne bo preganjal ali kaznoval svojih morilcev. Potrjenih je samo nekaj elementov te zgodbe.
==Sklici==
| |||