Henrik IV. Pravični: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Spor z vroclavskim škofom Tomažem II.: veliki vojvoda |
|||
Vrstica 72:
V zunanji politiki si je Henrik IV. še naprej prizadeval podrediti druge šlezijske vojvodine, kar bi mu lahko posredno prineslo kraljevo krono. Leta 1284 je izkoristil izdajo velikopoljske plemiške družine Zaremba kot pretvezo, da zavzame [[Kalisz]]. Kmalu je postalo jasno, da velikopoljski vojvode nikoli ne bodo sprejeli te izgube, zato je po nekaj pogovorih Kalisz zamenjal z mestom Ołobok vojvode Przemisla II.
===Veliki vojvoda Poljske===
30. septembra 1288 je [[Lešek II. Črni]], vojvoda Sieradza in veliki vojvoda Poljske, umrl brez potomstva. Njegova smrt je dala Henriku IV. priložnost, da uresniči svoje ambiciozne načrte pridobitve Krakova in naslova velikega vojvode. Da bi to dosegel, je leta 1287, ko se je pomiril s Przemislom II. in mu vrnil Wieluń, začel iskati primerne zaveznike za dosego cilja. Tik pred tem so se začele priprave na prvo koalicijo vojvod Pjastov, ki so jo oblikovali Lešek II. Črni, Henrik IV., Przemisl II. in Henrik III. Glogovski, ki je imela namen združiti Poljsko. Ne glede na to se je Henrik IV. po smrti Leška II. pripravil na samostojno akcijo.
Glavna tekmeca Henrika IV. za krakovski prestol sta bili polbrat Lešeka II. [[Vladislav I. Poljski|Vladislav I. Kratki]] in Boleslav II. Plocki, ki je računal na podporo malopoljskega plemstva, vendar je ni dobil. 26. februarja 1289 je potekala krvava bitka pri Siewierzu med vojsko vojvod Plocka in Kujvije ter vojsko Henrika IV., ki so ga podpirali kralj Rudolf I. in vojvode Opol, Glogova in Ścinawe. Bitka se je končala z zmago mazovsko-kujavske koalicije. Henrikov zaveznik vojvoda Przemko Ścinawski je bil ubit, vojvoda Bolko I. Opolski pa resno ranjen in ujet.
Vojvoda Boleslav II. Plocki je kljub zmagi nepričakovano odstopil od svojih zahtev in prepustil celotno krakovsko dediščino Vladislavu I. Kratkemu. Slednjemu je s pomočjo krakovskega škofa Pavla iz Półkozica uspelo zavzeti grad Wawel ter prisiliti šlezijske čete, da so se umaknile v Skalo.
Henrik IV. je ponovno zbral svoje sile in avgusta 1289 na čelu svoje vojske osebno odkorakal proti Krakovu. S pomočjo izdaje krakovskih meščanov in frančiškanov je zasedel mesto mesto in bil priznan za velikega vojvodo Poljske.
==Sklici==
| |||