Wikipedija

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
274.287 urejanj
pravopis
Dodajanje novega vodstva za mandat 2022-2024.
Vrstica 1:
{{slog}}
'''Študentska organizacija Univerze v Ljubljani''' (ŠOU v Ljubljani) je avtonomna organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov ter se zavzema za njihovo uresničitev, hkrati pa z organizacijo številnih športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in prireditev skrbi za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. ŠOU v Ljubljani zastopa interese približno 6040.000 študentov največje slovenske Univerze in se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za pestro in kakovostno študentsko življenje. S svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi.
 
==Organiziranost==
Vrstica 8:
ŠZ ŠOU v Ljubljani med študijskim letom običajno zaseda do štirikrat na mesec, njegovo delovanje pa urejajo Statut ŠOU v Ljubljani, Poslovnik ŠZ ŠOU v Ljubljani in Pravilnik o delovnih telesih ŠZ ŠOU v Ljubljani.
 
ŠZ ŠOU v Ljubljani vodi predsednik, pri tem pa mu pomagajo tajnik in ostali člani administracije Študentskega zbora. Študentski poslanci delujejo v šestih delovnih telesih (DT), katerih ustanovitelj je ŠOU v Ljubljani:
 
* DT za študijsko problematiko in mednarodno sodelovanje,
 
* DT za socialo in zdravstvo,
 
* DT za obštudijske dejavnosti, druge stalne dejavnosti ŠOU v Ljubljani in resor ŠOVZ,
 
* DT za pripravo aktov,
 
* DT za področje ŠOS in družbeno-aktualne problematike v RS,
 
* DT za spremljanje dela zavodov ŠOU v Ljubljani in drugih pravnih oseb.
 
Prav tako lahko v okviru ŠZ ŠOU v Ljubljani poslanci oblikujejo poslanske klube. ŠZ ŠOU v Ljubljani je tudi sestavni del Skupščine Študentske organizacije Slovenije.
Vrstica 34 ⟶ 22:
 
* '''Resor za socialo in zdravstvo''' izvaja aktivnosti na področju sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študijske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Deluje tudi preventivno ob morebitnih spremembah, ki bi potencialno bremenile socialni položaj študentov.
 
* '''Resor za komuniciranje in razvoj''' skrbi za interno in eksterno komuniciranje ŠOU v Ljubljani s študenti, mediji in drugimi relevantnimi deležniki. Prizadeva si za nemoteno obveščanje študentov o njihovih pravicah, novostih s področja študentske problematike, stališčih ŠOU v Ljubljani, sklepih ŠZ, ter o projektih in dogodkih, ki so namenjeni študentom.
 
* '''Resor za obštudijske dejavnosti''' deluje na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Namen resorja je zajeti čim večje število študentov in zanje organizirati raznovrstne dogodke s področja obštudijskega udejstvovanja. Želi doseči, da bi se študentje družili tudi izven študijskih klopi. Organizira izlete, dodatna izobraževanja ter športne in kulturne dogodke.
Vrstica 52 ⟶ 38:
!Vodja resorja za ŠOVZ
!Drugi predstavnik ŠOU v predsedstvu ŠOS
|-
|2022- 2023
|Klemen Petek
|Matej Svetina
|Gregor Jerebic
|Tjaž Črnčec
|/
|Aleksander Milićević
|Tilen Klinc
|Rasim Ćehić
|-
|2020-2022
|Klemen Petek
|Blaž Plazar
|Tilen Vodeb- Žmavc
|Rok Medved
|/
|Luka Kopinšek
|Rasim Ćehić
|Omar Smajlović
|-
|2019 - 2020
Vrstica 107 ⟶ 113:
Trenutni direktor ŠOU v Ljubljani je Andrej Klasinc. Svoj mandat je nastopil 28. februarja 2013. V skladu z 10. členom Pravilnika o službah ŠOU v Ljubljani direktor ŠOU v Ljubljani zastopa ŠOU v Ljubljani v pravnem prometu, skrbi za zakonitost poslovanja organizacije in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ŠOU v Ljubljani, organizira delo strokovnih služb ter predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju.
===Nadzorni organi ===
 
==== Razsodišče ====
Razsodišče ŠOU v Ljubljani je dvostopenjski nadzorni organ Študentske organizacije UL. Položaj Razsodišča opredeljuje Statut ŠOU v Ljubljani, ki predstavlja pravno podlago za njegovo delovanje. Razsodišče skladno s svojimi pristojnostmi zagotavlja objektivno in neodvisno presojo delovanja vseh članic in članov organov in organizacij ŠOU v Ljubljani ter izreka sankcije kršiteljem aktov ŠOU v Ljubljani. Sestavlja ga devet članic oziroma članov, ki jih na predlog mentorja Razsodišča z dvotretjinsko večino vseh poslank in poslancev izvoli Študentski zbor ŠOU v Ljubljani.
 
==== Tožilstvo ====
Tožilstvo ŠOU je nadzorni organ ŠOU v Ljubljani. Nadzorno funkcijo opravljajo tožilci in glavni tožilec. Število tožilcev odraža število poslanskih klubov, v imenovanje predsedniku ŠZ pa jih predlaga vsaka izmed teh poslanskih skupin, ki lahko predlaga enega kandidata v imenovanje ali v njegovo razrešitev. Tožilstvo vodi glavni tožilec, ki usklajuje delo, predstavlja Tožilstvo navzven in zagotavlja strokovnost delovanja. Glavnega tožilca z večino vseh navzočih poslancev imenuje Študentski zbor izmed kandidatov, ki jih izbere mentor Razsodišča ŠOU v Ljubljani.
 
==== Volilna komisija ====
Vrstica 161:
Študentska organizacija v Ljubljani velja za začetnico študentskega organiziranja na Slovenskem. Njeni začetki segajo že v leto 1945, in sicer je šlo za ustanovitev Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), s strani Komunistične partije v SFRJ. Znotraj Zveze je tako delovala prav posebna organizacijska enota za študente, imenovana Univerzitetna konferenca s svojim sedežem na Kersnikovi 4.{{Navedi vir}}
 
ŠOU v Ljubljani, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen leta 1990 z Aktom o ustanovitvi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je vpisan v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. Temeljna akta, ki urejata delovanje ŠOU v Ljubljani kot sui generis, sta Zakon o skupnosti študentov in Študentska ustava. 15. maja 1990 so študentski poslanci na prvi seji Študentskega parlamenta sprejeli Akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani, 27. novembra 1990 pa je bila sprejeta prva Študentska ustava, s katero sta bili določeni organiziranost in delovanje ŠOU v Ljubljani. 20. junija 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, Študentska ustava, je bil sprejet leta 1997 (Uradni list RS, št. 67/97) in na novo sprejet leta 2002, nazadnje popravljen pa leta 2015.{{Navedi vir}}
 
== Afere in kontroverze ==
 
=== Financiranje in poseganje v avtonomijo Radia Študent ===
'''Poskus povečanja vpliva na RŠ in ožanje financiranja RŠ leta 2014'''
 
Januarja 2014 je ŠOU v Ljubljani na predlog študentske poslanske skupine Povezani po hitrem postopku spremenil akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent tako, da je ŠOU po novem imenoval večino članov sveta Zavoda RŠ. Sprememba bi ŠOU-u omogočila lastrnoročno imenovanje in razreševanje tako direktorja zavoda kot tudi odgovornega urednika RŠ; slednje bi lahko ŠOU omogočilo vplivanje na uredniško politiko RŠ. Predstavniki ŠOU so ukrep utemeljili z željo po večjem finančnem nadzoru nad RŠ kot poglavitni financer RŠ, in zanikali, da bi bil namen sprememb želja po vplivanju na uredniško politiko RŠ. Poslanska skupina Povezani je predlagala tudi zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih RŠ, za tretino.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Direktor ŠOU: Radio Študent mora iti v delno komercializacijo programa|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/direktor-sou-radio-student-mora-iti-v-delno-komercializacijo-programa/328588|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-30|language=sl}}</ref>
 
Direktor ŠOU je spremembe utemeljil z besedami: "ŠOU hoče imeti večino v zavodih, katerih edini ustanovitelj je. Samo to je naše stališče. Ne bomo financirali zavodov, pri katerih ne bo nekega konkretnega vpogleda ali, če želite, možnosti odločanja. Preveč sredstev dajemo, da ne bi imeli možnosti odločanja." Direktor ŠOU je prav tako izpostavil namen (delne) komercializacije RŠ za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev in navedel, da je bila tedanja sestava študentskega zbora naklonjena občutnemu zmanjšanju sredstev, ki jih namenijo az RŠ. Predlagal je tudi, da bi več sodelavcev RŠ delalo brezplačno. Ni zanikal želje po zamenjavi odgovornega urednika, prav tako pa je izpostavil želene spremembe programa RŠ (več programskih vsebin, ki bi jih pripravljale fakultete UL) in željo po zmanjašanju obsega avtorskega programa. Navedel je tudi, da bi se moral RŠ v vsebinah manj posvečati kritikam ŠOU.<ref name=":0" />
 
Ministrstvo za kulturo je bilo do poteze ŠOU in želje ŠOU-a po večji komercializaciji RŠ kritično in ŠOU pozvalo k zagotovitvi zadostnih sredstev in spoštovanju uredniške neodvisnosti.<ref name=":0" /> Po sprejetju spremembe akta so se na pročeljih nekaterih fakultet pojavili grafiti z imeni določenih poslancev študentskega zbora, ki so glasovali za spremembe ustanovnega akta RŠ.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-sejo-sou-a-prisla-tudi-skupina-neonacistov-incidenta-ni-bilo/328708|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-30|language=sl}}</ref>
 
30. januarja 2014 so študentski poslanci na seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani razveljavili predhodne spremembe ustanovitvenega akta RŠ. Poslanska skupina Povezani je prav tako umaknila predlog krčenja proračuna RŠ. Opoldansko tiskovno konferenco ŠOU je nato zmotila skupina anarhistov, ki so protestirali zoper vodstvo ŠOU-a zaradi predloga. Zaradi nemirov so v ŠOU poklicali policijo in spremenili lokacijo popoldanske seje ŠOU ter najeli varnostno služo. Pred poslopjem, kjer je potekala popoldanska seja ŠOU, je proti ŠOU protestiralo okoli 50 podpornikov in sodelavcev RŠ. Po navedbah očividcev je bila prisotna tudi skupina manj kot 10-ih neonacistov v spremstvu vodilnega člana skrajno desne organizacije Tukaj je Slovenija; skupina je nato skozi stranski vhod ustopila v stavbo in bila nekaj časa navzoča v prostoru, kjer je potekala seja ŠOU.<ref name=":1" />
 
'''Prekinitev financiranja leta 2021'''
 
ŠOU se je v začetku 2021 namenil prenehati financirati Radio Študent. Vodstvo ŠOU je motilo kritično poročanje RŠ o ŠOU. Predsednik ŠOU je ukinitev financiranja RŠ utemeljil rekoč, da RŠ o ŠOU ne poroča objektivno, zmotilo pa ga je tudi, da so nekateri honorarni sodelavci RŠ na volitvah v ŠOU kandidirali na opozicijskih listah (torej kot konkurenti vodstvu). Svetovalec ŠOU je na sestanku med vodstvoma obeh organizacij vodstvu RŠ ponudil denarna plačila v zameno za pozitivno poročanje o ŠOU. ŠOU je od RŠ zahtevalo, da izvedejo svojo privatizacijo, sicer jih bo ŠOU prodal najboljšemu ponudniku.<ref>{{Navedi splet|title=Radio Študent pred izbiro: propaganda ali privatizacija|url=https://www.delo.si/lokalno/ljubljana-in-okolica/radio-student-pred-izbiro-propaganda-ali-privatizacija/|website=www.delo.si|accessdate=2021-03-13|language=sl-si}}</ref>
 
==Glej tudi==
*[[Univerza v Ljubljani]]
Vrstica 186 ⟶ 168:
* [https://www.sou-lj.si/sl ŠOU v Ljubljani]
*[http://www.studentska-org.si/][https://www.sou-lj.si/sl Študentska organizacija Slovenije]
 
== Sklici ==
[[Kategorija:Stanovske organizacije v Sloveniji]]
<references />{{normativna kontrola}}
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Študentska_organizacija_Univerze_v_Ljubljani«