Prvotno je bil [[filozofija|filozofska]] šola, ki jo je osnoval [[Aristotel]]. Kasneje je bil filozofsko-[[teologija|teološka]] šola za [[jezuit]]e, ki so se tu pripravljali za študij na [[univerza|univerzi]]. V času [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je bila šola uvedena tudi na [[Slovenija|slovenskem]] območju, ko je nadomestila [[gimnazija|gimnazijo]]. Po letu [[1907]] je ime prevzela [[katoliška cerkev]] za 6-letno srednjo šolo za dekleta (dekliški licej).
Dick
Danes se v nekaterih državah podobno ime uporablja za drugostopenjske izobraževalne ustanove - splošne srednje šole, ki odgovarjajo slovenskim gimnazijam: v Italiji liceo, v Franciji lycée, v Grčiji Λύκειο ipd, medtem ko se v Nemčiji, Avstriji in Švici odgovarjajoča ustanova imenuje Gymnasium, na Češkem in Slovaškem gymnázia ipd.
Tako se npr. v Trstu splošna srednja šola s slovenskim učnim jezikom, ki pripravlja dijake na univerzitetni študij, imenuje Državni znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom F. Prešerna. oz. Liceo scientifico statale con lingua d'insegnamento slovena F. Prešeren.
Licej je bila ustanova za [[filozofija|filozofski]] in [[teologija|teološki]] študij z akademskim značajem, ki je nadomestila gimnazijo. Glede funkcije so bile fakultete podobne [[univerza]]m. Predvsem pa so na licejih duhovnike strokovno izobraževali. Do 19. stoletja so se na licejih izobraževali tudi drugi študenti.
Licej se je od univerze razlikoval v glavnem v tem, da je imel samo dve fakulteti - namreč [[teologija|teološko]] in [[filozofija|filozofsko]]; univerza pa je imela [[filozofija|filozofsko]], [[teologija|teološko]], [[pravo|pravno]] in [[medicina|medicinsko]] fakulteto. Liceji niso smeli podeljevati akademskih stopenj (promocije, habilitacije). Niso imeli izrazite pravice do samoupravljanja in imeli so red podoben šolskemu. Akademske svobode niso poznali.
