Optant: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 8:
* Po [[francosko-pruska vojna|francosko-pruski vojni]] (1870-71) so se [[Nemci|nemške države]] združile in priključile [[Alzacija|Alzacijo]] in severno [[Lorena|Loreno]], ki sta bili pred vojno del [[Francija|francoskega]] ozemlja. Prebivalcem, tudi tujcem, je bila dana možnost optiranja. Od skupno 1.597.000 upravičencev se je 49.000 odločilo za francosko državljanstvo, 2.900 optantov in neopredeljeni so postali nemški državljani.<ref name="Gosewinkel, D. 2001">Gosewinkel, D.: ''Einbürgern und exclude. Die Nationalisierung der Staatsangehörigkeit vom Deutschen Bund bis zur Bundesrepublik Deutschland'' (= Kritische Studien zur ''Geschichtswissenschaft'', Vol. 150). Göttingen 2001, ISBN 3-525-35165-8</ref>
* Po zaključku [[Danska|nemško-danske vojne]] (1864) so danske vojvodine [[Schleswig-Holstein|Schleswig]] ([[danščina|dansko]] ''Sønderjylland'') , [[Schleswig-Holstein|Holstein]] in [[Schleswig-Holstein|Lauenburg]] prešle pod [[Nemci|Nemce]] in prebivalcem je bila dana možnost optiranja, vendar še leta 1880 kar 25.000 danskih državljanov (samo v Schleswigu) ni imelo volilne pravice, ker so se šteli za tujce <ref>Asmussen, J.: ''Wir waren wie Brüder'', Hamburg 2000,</ref>. Približno 4000 otrok, ki so bili rojeni optantom v tem času, je bilo brez državljanstva (apolidi). Šele leta 1907 je bilo tem apolidom dovoljeno, da izberejo dansko ali nemško državljanstvo. V zameno je Danska sprejela politični ''status quo''.<ref name="Gosewinkel, D. 2001"/>
* Po
* Po prvi svetovni vojni je bilo [[Južna Tirolska|Zgornje Poadižje]] (oziroma Südtirol-Južna Tirolska) dodeljeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] in prebivalstvu je bila ponujena možnost optiranja. Opcija je izrecno predvidevala integracijo z italijanskim prebivalstvom (brez priznanja [[Narodna manjšina|manjšinjskega]] statusa) ali odselitev v [[Avstrija|Avstrijo]]. Optanti so v veliki večini ostali, vendar se niso [[asimilacija|asimilirali]], temveč so ohranili svojo [[kultura|kulturo]] in [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezik]].<ref>Cova, P.: ''Un grande imbroglio. Il dramma dell’Opzione nelle isole linguistiche del Trentino'', Palù del Fersina, Istituto Culturale Mocheno, 2014.</ref> Po vključitvi Avstrije v [[Tretji Rajh]] (1938) in po sporazumu z Nemčijo je Italija ponudila novo opcijo, ki je bila namenjena vsem manjšinam tega področja, to je Nemcem, [[Ladini|Ladinom]], [[Moheni|Mohenom]] in [[Cimbri|Cimbrom]] <ref>Moheni in Cimbri, čeprav so imeli lastno različico nemščine in specifično kulturo, se poslej prištevajo kar nemški manjšini.</ref>, vedno pod istimi pogoji, se pravi odhod ali asimilacija. V naslednjih letih se je izselilo približno 75 tisoč oseb, od katerih se je po vojni povrnilo v Italijo kakih 20 tisoč.<ref>Alfons Gruber, ''Storia del Tirolo'', Athesia 2010</ref>
* Posebna vrsta optantov so [[Italijani]], ki so po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] odšli iz [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Ker novoustanovljena Jugoslavija še ni imela [[zakon]]ov v zvezi z
Med optante ne spadajo nemško govoreči [[Kočevarji]], ki so se po sporazumu junija 1939 med [[Hitler]]jem in [[Mussolini]]jem izselili v nemški rajh. Ti ljudje namreč niso bili prebivalci pokrajine, ki je prešla pod drugo državo, temveč so bili pred stoletji naseljeni po [[Kočevje|Kočevskem]] kot kolonisti, naseljenci, in se niso asimilirali. Razen tega niso nikoli imeli možnosti, da bi uradno, to je z referendumom ali peticijo, izbirali (optirali): iz Nemčije so bili poslani v Slovenijo po stoletjih so se preselili iz Slovenije v Nemčijo posamično, privatno, kot migranti – oboje brez kakega dogovora med državama. Potomci Kočevarjev niso bili optanti, ker niso optirali, temveč so se enostavno preselili in niso nikoli bili predmet mednarodnega prava ali meddržavnih dogovorov.
|