Program Človek in biosfera: Razlika med redakcijama

* 15. septembra 2003 je UNESCO razglasil [[Julijske Alpe]] za biosferni rezervat svetovnega pomena - '''[[Biosferni rezervat Julijske Alpe]]'''.<ref>Unesco: Julijske alpe [httphttps://wwwen.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europeeu-north-america/sloveniana/julian-alps/-slovenia]</ref> To je prvi biosferni rezervat v Sloveniji in obsega 195.723 hektarov v občinah [[občina Bled|Bled]], [[občina Bohinj|Bohinj]], [[občina Bovec|Bovec]], [[občina Jesenice|Jesenice]], [[občina Kobarid|Kobarid]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]], [[občina Radovljica|Radovljica]], [[občina Tolmin|Tolmin]] in [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Meja tega biosfernega rezervata poteka vzdolž državne meje med Slovenijo in Italijo. To je območje alpskih gora in kraških planot, z alpsko klimo, za katero so značilne hladne zime in kratka poletja, čeprav imajo doline, ki se odpirajo proti Sredozemlju na jugu, blažje podnebne razmere. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp. Namen rezervata je uskladiti varstvo bogatih bioloških vrednot in krajinske raznolikosti s trajnostno rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, mlekarstvo, ribištvo, upravljanje z vodami, proizvodnja sira, turizem).

* 29. oktobra 2004 je bil v svetovno mrežo biosfernih rezervatov sprejet tudi [[Regijski park Škocjanske jame|Park Škocjanske jame]] - imenuje se '''[[Kraški biosferni rezervat]]'''.<ref>Unesco:Kraški biosferni rezervat[https://en.unesco.org/biosphere/eu-na/karst]</ref> Obsega strogo zavarovano območje samega parka Škocjaske jame, vključno s Škocjanskimi jamami, ki so označene kot območje svetovne dediščine in Ramsarska mokrišča mednarodnega pomena, vplivno območje parka, ki združuje vzporedne aktivnosti v skladu s smiselno ekološko rabo in prehodno območje, ki obsega območje [[občina Divača|občine Divača]].

* Leta 2010 je bilo širše območje [[Kozjansko|Kozjanskega]] z [[Obsotelje]]m razglašeno za biosferni rezervat. Obsega površino 94,81 ha. '''[[Kozjanski in Obsotelski biosferni rezervat]]''' zaznamuje zaprta veriga predalpskih gričev, nepovezana območja terciarnih nižjih gričev in veriga nižinskih polj. Posebnosti območij so pestre, vendar med seboj povezane naravoslovno-geografske in kulturno naseljene enote..<ref> UNESCO MAB Biosphere Reserves: Kozjansko & Obsotelje[httphttps://wwwen.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/europeeu-north-america/sloveniana/kozjansko-obsotelje/ UNESCO MAB Biosphere Reserves: Kozjansko & Obsotelje]</ref>

*Na letni konferenci programa Človek in biosfera v Palembangu v Indoneziji je Unesco dne 27. julija 2018 razglasil '''[[biosferni rezervat Mura]]'''. Ta obsega 28.652 hektarjev poplavne ravnine od avstrijsko-slovenske do hrvaško-madžarske meje ({{Coord|46|28|11|N|16|08|31|E|display=inline}}), od tega glavno območje 7847 ha, obrobni pasovi 8451 ha in prehodna območja 12354 ha. Območje »vključuje največji ohranjeni kompleks poplavnih ravnic v Sloveniji, kjer je prepletanje naravnih dejavnikov in človeške prisotnosti ustvarilo izjemno kulturno rečno pokrajino«<ref>Unesco: Mura[https://en.unesco.org/biosphere-reserves/sloveniaeu-na/mura-river]</ref>. Območje predstavlja največji slovenski poplavni gozd in je bogato z ribjimi vrstami kot sta [[kečiga]] in [[sulec]] ter gnezdišči [[Belorepec|orla belorepca]] in [[Črna štorklja|črnih štorkelj]].