Klasična ekonomija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np |
Bluelink 1 book for Preverljivost (20221122)) #IABot (v2.0.9.2) (GreenC bot |
||
Vrstica 1:
'''Klasična ekonomija''', '''klasična politična ekonomija''' ali '''Smithovska ekonomija''' je šola v [[politična ekonomija|politični ekonomiji]], ki je bila v razcvetu zlasti v [[Velika Britanija|Veliki Britaniji]] v poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju. Njeni glavni misleci so bili [[Adam Smith]], [[Jean-Baptiste Say]], [[David Ricardo]], [[Thomas Robert Malthus]], and [[John Stuart Mill]]. Ti ekonomisti so oblikovali teorijo [[tržno gospodarstvo|tržnih gospodarstev]] kot večinoma samoregulirajočih se sistemov, ki jim vladajo naravni zakoni produkcije in izmenjave (slavno prikazano z metaforo [[nevidna roka|nevidne roke]] Adama Smitha).
''[[Bogastvo narodov]]'' Adama Smitha iz leta 1776 običajno velja za začetno delo klasične ekonomije.<ref name="adam">Smith, Adam (1776) An Inquiry into the Nature and Causes of The Wealth of Nations. (accessible by table of contents chapter titles) AdamSmith.org {{ISBN|1-4043-0998-5}}</ref> Osnovno sporočilo v Smithovi knjigi je, da bogastvo narodov ni določeno z zlatom v monarhovih blagajnah, ampak z narodnim dohodkom. Dohodek je po drugi strani odvisen od dela prebivalcev, ki je učinkovito organizirano z [[delitev dela|delitvijo dela]] in uporabo akumuliranega [[kapital]]a.<ref>{{Cite book|title=The MIT Dictionary of Modern Economics|url=https://archive.org/details/mitdictionaryofm00pear|publisher=MIT Press|year=1992|editor-last=Pearce|editor-first=David W.|pages=
Na področju ekonomske politike so bili klasični ekonomisti pragmatični [[ekonomski liberalizem|liberalci]]. Zagovarjali so svobodo trga, pa tudi določeno vlogo države pri zagotavljanju javnih dobrin. Smith je opozarjal pred nevarnostmi monopola in poudarjal pomen konkurence.<ref name="adam" /> Na področju [[mednarodna trgovina|mednarodne trgovine]] so klasični ekonomisti zagovarjali prosto trgovino, za razliko od predhodnih [[merkantilizem|merkantilistov]], ki so zagovarjali [[protekcionizem]].
| |||