Vzhodnoevropsko nižavje: Razlika med redakcijama

'''Vzhodnoevropsko nižavje''' je obširno nižinsko območje v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]], ki obsega ozemlje med [[Arktični ocean|Arktičnim oceanom]] na severu, [[Črno morje|RusijiČrnim]] in [[Kaspijsko morje|Kaspijskim morjem]] na jugu, [[Uralsko gorovje|Uralskim gorovjem]] na vzhodu ter [[Karpati]] na zahodu. Na zahodu se nadaljuje v Severnoevropsko nižavje, ki pa obsega le skrajni sever [[Srednja Evropa|Srednje]] in [[Zahodna Evropa|Zahodne Evrope]]; v pasu, širokem do 200 km, sega v loku vse do [[Pireneji|GrčijePirenejev]].

Geološko obsega del vzhodnoevropskega [[kraton]]a iz starodavnih [[predkambrij]]skih kamnin, ki so prekrite s tanko, staro nagubanonenagubano plastjo mlajšega izvora. V mlajši geološki zgodovini je površje močno preoblikovala [[pleistocen]]ska poledenitev, za katero so ostale [[morena|ledeniške morene]], ki občutno vplivajo na tokove rek. Nekateri deli območja, kot je [[Srednjerusko višavje]], so blago dvignjeni, vendar ne presegajo nekaj sto metrov nadmorske višine.

[[Rastlinstvo|NilahFlora]] je posledično oblikovana v pasove od severu proti jugu, od [[tundra|tundre]] na skrajnem severu, ki ji proti jugu sledijo obširni [[iglasti gozd|listnatih gozdovih]]ovi, nato mešani in [[listnati gozd]]ovi, ki zlagoma preidejo v vlažna travišča in ta na koncu v polsuha travišča.

Že od prazgodovine raven teren z gostim omrežjem vodotokov olajšuje selitve, intenzivnejše naseljevanje se je začelo po zadnji ledeni dobi. Razvoj orodij je sčasoma omogočil obdelovanje tudi trših prsti in razširitev bolj množične poselitve proti severu. Zaradi ugodnega podnebja je velik del površja že dolgo kultiviran. Še zdaj ima pretežno kmetijski značaj, z razmeroma skromno urbanizacijo. Razvoj industrije in s tem gostejše poselitve se je skoncentriral v zgornji [[Šlezija|Šleziji]] na Poljskem in v porečju ljubljano[[Donec]]a med [[Ukrajina|Ukrajino]] in [[Rusija|Rusijo]], kjer so bogata nahajališča [[premog]]a in mineralov. Preostanek nižavja v Zahodni in Srednji Evropi je po drugi strani najbolj industrializiran in poseljen del Evrope, prav tako na račun zalog [[fosilno gorivo|fosilnih goriv]] in mineralnih virov.