Veliki Onofrijev vodnjak: Razlika med redakcijama

'''Veliki Onofrijev vodnjak''' (hrv. '''Velika česma''') stoji v [[Dubrovnik]]u, sredi [[trg]]a [[Poljana Paskoja Miličevića]], in ga je leta [[1438]] postavil [[Neapelj|neapeljski]] gradbeni mojster, in [[arhitekt]], [[Onofrio di Giordano della Cava]], kot zaključni del [[vodovod]]a. Medtem, ko je večina [[mesto|mest]] [[Benetke|beneške]] [[Dalmacija|Dalmacije]] probleme z vodo reševala tako, da so gradili velike [[rezervoar]]je v katerih so zbiraliza [[dež]]evnico, so se v Dubrovniku odločili napeljati v mesto izvirsko vodo. Dubrovniški vodovod s konca [[srednji vek|srednjega veka]] predstavlja izjemen primer gradnje. Onofrio je vodovod v mesto pripeljal iz [[izvir]]a ''Šumot'', ki se nahaja v [[Rijeka Dubrovačka|Rijeki Dubrovački]], ki je od mesta oddaljena okoli 12 km. V mestnem predelu, ki se imenuje ''Koral'', je zgradil dva odcepa. Prvi oddcepodcep je oskrboval zahodnozahodni mestnomestni področjepredel ([[Pile, Dubrovnik|Pile]]), drugi odcep pa se je usmeril proti vzhodnemu predelu mesta.

Voda, ki je pritekla v mesto, je bila za javnost dostopna na dveh krajih. Pri zahodnem vhodu v mesto ''Vrata s Pil'' je zgradil velik samostojen objekt - '''Veliki Onofrijev vodnjak''', na vzhodnem predelu mesta, [[Trg Luža, Dubrovnik|trgu Luža]], pa je postavil manjši vodnjak - [[Mali Onofrijev vodnjak]]. Poleg tihteh dveh glavnih javnih vodnjakov je bilo v mestu še več manjših.

Izgleda, da je veliki Onofrijev vodnjak, ki stoji na Poljani Paskoja Miličevića, po svoji obliki in obsegu le ponovitev že obstoječe [[romanika|romanske]] [[krstilnica|krstilnice]] v nekdanji [[katedrala|katedrali]] na [[Bunićeva poljana|Bunićevi poljani]]. Veliki Onofrijev vodnjak je bil hudo poškodovan v [[Potres v Dubrovniku (1667)|potresu leta [[1667]], in to, kar je danes vidno, je samo arhitektonskaarhitektonski prostorninaobod, medtem ko je bilibilo sijajno okrasje za vekomaj uničeno.