Teorija mirujočega stanja: Razlika med redakcijama

 

'''Teoríjo mirujóčega stánja''' so razvili leta [[1948 v znanosti|1948]] [[Fred Hoyle]], [[Hermann Bondi]] in [[Thomas Gold]] kot protiutež [[teorija prapoka|teoriji]] [[prapok]]a. Po tem stacionarnem modelu se [[Vesolje]] sicer širi, ne spreminja pa se njegova oblika v [[čas]]u, ker nastaja nova [[snov]], ki ohranja enako [[gostota|gostoto]]. Vesolje se ne ponavlja, a se spreminja le toliko, da lahko ostaja nespremenjeno. Ni se nikoli začelo, ampak je ves čas enako. Kolikor snovi iz določene [[prostornina|prostornine]] uide zaradi oddaljevanja [[galaksija|galaksij]], je nastane v tej prostornini. Potrebna je le majhna količina nove snovi, v [[naša Galaksija|naši Galaksiji]] približno nekaj sto [[atom]]ov [[vodik]]a na leto. Ker te nove snovi neposredno ne moremo zaznati, temelji teorija na trdnih tleh. V 1.250 letih bi moral v kocki z robom 100 [[meter|m]] nastati en sam vodikov atom. Vse sevanje izvira iz [[zvezda|zvezd]] in je mogoče prostoru med zvezdami prirediti [[temperatura|temperaturo]] 0 [[Kelvin|K]]. Nenehno nastaja vodik in v zvezdah nastajajo iz vodika težji [[kemijski element]]i. Nanje je vplival film ''Mrtvi v noči'', ki so ga kot mladi raziskovalci na Univerzi v Cambridgeu gledali leto poprej.

* Model lažnega mirujočega stanja - [[Džajant Višnu Narlikar|Narlikar]], Višvakarma, [[Geoffrey Ronald Burbidge|Burbidge]]: http://de.arxiv.org/abs/astro-ph/0205064 {{ikona en}}

* Ekpirotični scenariji - [[Paul Joseph Steinhardt|Steinhardt]] in [[Neil Geoffrey Turok|Turok]]: http://de.arxiv.org/abs/hep-th/0111098 {{ikona en}}

[[Kategorija:1948 v znanosti]]

[[Kategorija:Fizikalna kozmologija]]