Mihael Küchmeister von Sternberg: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
infopolje |
uvod ... |
||
Vrstica 13:
| burial_place = kapela sv. Ane, [[Grad Malbork]]
}}
'''Mihael Küchmeister von Sternberg''' je bil od leta 1414 do 1424 veliki mojster [[Tevtonski viteški red|Tevtonskega viteškega reda]], * 1360-1370, [[Šlezija]], † [[15. december]] [[1423]], [[Gdansk]].
==Življenje==
Von Sternberg se je že v mladosti pridružil Tevtonskemu redu in začel službovati v Balgi, od koder so vitezi in njihovi gostje odhajali na pohode v [[Litva|Litvo]], nato pa je postal poveljnik gradu v Rheinu (Ryn). V letih 1396-1402 je bil tožilec v Kętrzynu in leta 1400 postal minister v Elblągu. Pozneje je v Königsbergu opravljal službo velikega spremljevalca. Od leta 1404 je bil župan mesta Żmudź in od leta 1410 župan mesta Nowa Marcha.<ref name=ref2>[https://www.deutsche-biographie.de/sfz63022.html ''Michael Küchmeister'']. www.deutsche-biographie.de. Pridobljeno 2. novembra 2021</ref>
Po porazu v [[Bitka pri Grunvaldu|bitki pri Grunwaldu]] je skušal z najemniškimi četami in lastnimi vazali povrniti izgubljeni položaj reda. V bitki pri Koronowu 10. oktobra 1410 je bil poražen, ujet in zaprt v gradu v Chęcinyh. Poleti 1411 se je vrnil iz Poljske in prevzel službo velikega maršala in predsedoval delegaciji tevtonskih vitezov pred arbitražnim sodiščem v [[Budim]]u leta 1412, ki je potrdilo določbe [[Prvi torunjski mir|Prvega torunjskega miru]] iz leta 1411. Veliki mojster [[Henrik von Plauen]], nezadovoljen s tem razvojem dogodkov, ga je obtožil, da ni upošteval dogovorjenih navodil.
Po bitki pri Grunwaldu je gospodarska in vojaška moč reda upadla. Spremenila se je tudi zavest prebivalcev [[Prusija|Prusije]], zato ni čudno, da si je Henrik von Plauen kot veliki mojster prizadeval za vojno s Poljsko, tevtonska vojska, sestavljena in pruskih plemičev in kmetov, pa je septembra 1413 pri Lidzbarku Welskem zavrnila boj proti Poljski.<ref name=ref3>[https://www.deutsche-biographie.de/gnd118709860.html#ndbcontent ''Heinrich von Plauen'']. www.deutsche-biographie.de. Pridobljeno 2. novembra 2021</ref>
Von Sternberg je odstranil von Plauena z oblasti in bil 7. januarja 1414 sam uradno izvoljen na položaj velikega mojstra Tevtonskega reda.<ref name=ref3/> Bistveno je omilil notranjo politiko meniške države: obnovil je mestne svete in na viteškem dvoru v Bratianu dovolil vrnitev članov pruske [[Zveza kuščarjev|Zveze kuščarjev]]. Zavezal se je tudi, da bo prekinil zlorabe državnih uradnikov. V naslednjem spopadu s Poljsko, znanem kot [[lačna vojna]], je leta 1414 poslal obupano pismo [[Protipapež Janez XXIII.|protipapežu Janezu XXIII.]], v katerem ga je prosil, naj ustavi poljskega kralja [[Vladislav II. Poljski|Vladislava II. Jagela]].
Državni prihodki so se zaradi opustošenja zmanjšali. Leta 1416 je izvedel denarno reformo in okrepil sodelovanje s sosednjimi državami, vendar to ni izboljšalo težkega stanja v državi. Obenem je, zavedajoč se vojaške šibkosti reda, ukazal umik vojske v utrjene gradove in mesta ter oviranje poljskega napada z uničevanjem polj in vodnih mlinov.
21. septembra 1416 je podelil mestne pravice Sztumu, edinemu mestu, ustanovljenemu med njegovo vladavino. Ker je s težavo izpolnjeval visoke zahteve svojega položaja, je marca 1422 odstopil.<ref name=ref2/>
Umrl je v [[Gdansk]]u 15. decembra 1423. Pokopan je bil v kapeli svete Ane v gradu [[Grad Malbork|Malbork]].
==Sklici==
| |||